Ne spreglejte  •  Spletna delavnica: Predstavitev predloga zakona o evidencah dela in koraki do zakonitih evidenc dela. Že 12.10.2022. Več 
   
Choose languageLanguage
Blog

Evidence dela in pričakovane zakonodajne spremembe

Evidence dela
Špica International
Avtor
Špica International
Datum
22/08/2022

Iz Ministrstva za delo so nedavno sporočili, da pripravljajo zakon, ki predvideva številne spremembe glede beleženja delovnih ur. Preverili smo, kaj le-te prinašajo in kaj pomenijo za vas kot delodajalca.

Pet let star predlog, ki predvideva spremembe pri beleženju delovnih ur, je pod novo vlado dobil pospešek. Na vladi so se sprememb lotili zato, da preprečijo morebitne zlorabe, kakršne so neplačane nadure, kar bi v prvi vrsti odpravili s podrobnejšim (obveznim) beleženjem delovnega časa v elektronski obliki. 

Zakaj spremembe "Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti"

Med ključne cilje predlaganih sprememb velja izpostaviti

  • jasnejša določitev delovnega razmerja, za katerega je treba voditi evidenco o izrabi delovnega časa (predlog po novem vključuje delavce, ki so zaposleni preko podjemnih ali avtorskih pogodbah itd.)
  • zagotovitev delavcu možnost vpogleda v evidenco o lastni izrabi delovnega časa,
  • zagotoviti učinkovitejši inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb o delovnem času, odmorih in počitkih,
  • zagotovitev spoštovanja določb o delovnem času ter zagotavljanju počitkov in odmorov. 

Preden bo Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki naj bi dokončno začel veljati leta 2025, sprejet, ga mora potrditi še vlada pred obravnavo v državnem zboru, delodajalci pa imate približno mesec dni časa (do konca meseca avgusta 2022), da predlagate morebitne izjeme in popravke. 

Evidence dela boste po novem zakonu morali voditi v elektronski obliki

Čeprav je večina večjih in modernejših podjetij že prešla na elektronsko beleženje delovnega časa, še vedno obstajajo taki, ki to (ročno) urejajo sami, česar nov zakon ne bo več dovoljeval.

Če mednje spada tudi vaše podjetje, bo zelo pomembno, da vas ta sprememba ne bo obremenila in si boste v čim krajšem času lahko uredili elektronski sistem za beleženje delovnega časa, ki bo pregleden in enostaven za uporabo, hkrati pa bo tudi bolj verodostojen, s čimer bo olajšal delo inšpekcijskim službam.

Delovni čas bo po novem zakonu treba beležiti za vse zaposlene

Predlog zakona na novo definira delavca, pod katerega se šteje vsak, ki pri delodajalcu dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi, pa tudi tisti, ki je pri njem zaposlen na kakršnikoli drugi pravni podlagi.

To v praksi pomeni, da bo beleženje delovnega časa treba urediti tudi za vse študente in honorarne sodelavce, zaposlene prek avtorske ali podjemne pogodbe ipd. – pod pogojem, da omenjene osebe to delo opravljajo osebno, so vključene v delovni proces vašega podjetja ter pri svojem delu večinoma uporabljajo sredstva v lasti podjetja.

Sprememba zakona predvideva podrobnejše beleženje delovnih ur

Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-1) trenutno zahteva, da se v evidenco delovnih ur vpisuje le podatek o številu opravljenih ur (ne pa tudi o začetku in koncu le-teh), po novem pa bi ta vključevala še:

  • čas prihoda in odhoda na delo oz. z dela,
  • poraba in obseg odmora med delovnim časom, pri čemer se ta lahko vpiše kadarkoli med delovnim časom, način beleženja pa je prepuščen delodajalcu,
  • opravljene ure, ki se uvrščajo v t. i. »posebne pogoje dela«, kamor sodijo nočno delo, nedeljsko delo, izmensko delo, delo v deljenem delovnem času idr.,
  • opravljene ure v neenakomerno razporejenem oz. začasno prerazporejenem delovnem času,
  • tekoči seštevek ur v določenem tednu/mesecu/letu, iz katerega je razvidno tudi obdobje neenakomerno razporejenega in začasno prerazporejenega delovnega časa,

Načina beleženja ur pri vedno bolj pogostem delu od doma oz. na daljavo sprememba zakona zaenkrat še ne predvideva.

Delavce bo treba obveščati o opravljenih urah

Po novem zakonu boste svojim zaposlenim prav tako morali omogočiti vpogled v evidence, o izrabi delovnega časa za prejšnji mesec pa ga obvestiti do konca plačilnega dne. To pomeni, da boste morali, ko bo zakon sprejet, poleg plačilne liste izdati tudi posebno obvestilo, v katerem bodo zapisani vsi podatki o izrabi delovnega časa, kar bo treba skupaj z delovnopravno dokumentacijo hraniti tudi na sedežu podjetja.

Vas zanima, kako enostavno vpeljati sistem za evidenco delovnega časa?


Stroški vpeljave sistema naj bi se pokrili v okviru načrta za okrevanje in odpornost (NOO)

Čeprav predlog zakona predvideva vzpostavitev informacijske podpore za elektronsko vodenje o izrabi delovnega časa najkasneje v 18 mesecih po uveljavitvi zakona, nikjer ni jasno zapisano, kdo naj bi le-to vzpostavil. Zakon sicer predvideva, da naj bi se stroški vpeljave pokrili v okviru načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ki posebno pozornost namenja tudi delu od doma, drugi, bolj praktični vidiki vpeljave sistemov za beleženje delovnega časa pa (zaenkrat) niso podrobneje razdelani.

Kar je trenutno jasno, je, da bo najkasneje 12 mesecev po vzpostavitvi informacijske podpore podatke v evidenco treba vnašati elektronsko, in sicer za vsak dan sproti, do uvedbe obveznega elektronskega vodenja evidence pa boste te podatke lahko vnašali tedensko.

Kaj pa kazni?

V nasprotju s sedaj veljavnim zakonom predlagane spremembe predvidevajo kazni za odgovorne osebe oz. delodajalce, ki evidenc ne bodo vodili, hranili in/ali ustrezno posodabljali oz. o tem redno obveščali svojih zaposlenih. Predvidena globa za manjše delodajalce bo znašala od tristo do osem tisoč evrov, za delodajalce posameznike pa od sto petdeset do tisoč dvesto evrov.

Zakaj bi tvegali? Izognite se kazni in komplikacijam ter si enostaven sistem za beleženje delovnega časa zaposlenih uredite že sedaj.