Merjenje temperature zagotovlja varnejše delovno mesto

Kako pravilmo meriti temperaturo s termokamero

Merjenje telesne temperature s termokamero je eden od preventivnih ukrepov, ki služi zmanjševanju tveganja prenosa nalezljivih bolezni. Točnost meritve je v veliki meri odvisna od merilnega mesta in merilnega postopka. Med drugimi je potrebno upoštevati spodaj naštete dejavnike:

• za točnost merjenja potrebujemo relativno kratko razdaljo (od 1,3 do 3m)
• termokamera mora biti natančno umerjena
• temperatura prostora, kjer se izvaja merjenje mora biti nadzorovana in stabilna
• meritev mora potekati v notranjih prostorih
• za točno meritev merjenec ne sme biti izpostavljen velikim temperaturnim razlikam 5 minut pred meritvijo (mraz, sonce)
• potrebno je gledati pravokotno v kamero
• pred kamero se je potrebno ustaviti ali se premikati zelo počasi
• priporočljivo je, da so oči in čelo dobro vidni
• v primeru povišane temperature svetujemo posvet z usposobljeno osebo za ravnanje z morebitnimi prenašalci nalezljivih bolezni

Integracija termokamere s sistemom Time&Space

Samo merjenje je delovalo tako dobro, da smo razvili tudi integracijo s sistemom za kontrolo pristopa in registracijo delovnega časa Time&Space. Integracija omogoča avtomatski nadzor povišane telesne temperature zaposlenih ob prihodu v podjetje. Prednosti takšne integracije so se zelo hitro pokazale za najučinkovitejšo rešitev, saj zagotavlja:

• meritev se izvaja kot del registracije delovnega časa, ki ga zaposleni že poznajo,
• visoka hitrost merjenja, primerno za organizacije z več zaposlenimi,
• večja varnost in samozavest zaposlenih saj sodelavci nimajo povišane temperature,
• brezkontaktna, zanesljiva, in varna meritev temperature,
• večja samokontrola zaradi zavedanja, da je prihod na delovno mesto v primeru povišane temperature onemogočen

Posnetek webinarja: Uporaba termokamere za zazavanja telesne temperature

Najpogostejši brezkontaktni merilni pripomočki za to so t.i. čelni termometri in termokamere. Fizikalni princip merjenja je podoben in poenostavljeno povedano čelni termometer meri temperaturo v eno točki, medtem ko termokamera zajame več vrednosti in jih sestavi v termično sliko.

Sistemi za merjenje telesne temperature oseb

Dober začetek za snovanje vsakega merilnega sistema je poznavanje zahteve po njegovi točnosti. Za merjenje povišane telesne telesne temperature obstaja več tehnik z različno točnostjo. Za občutek o zahtevani točnosti se je dobro obrniti na strokovne podatke, kakšne so povišane temperature, ki jih želimo zaznati. Študija navaja sledečo porazdelitev povišane temperature med obolelimi:    

Telesna temperatura zdravega človeka znaša med 36,5 °C in 37,5 °C. Zahtevano natančnost lahko torej ocenimo glede na statistiko. Z merilnim sistemom, ki ima natančnost 1 °C, lahko napačno ocenimo povišano temperaturo skoraj 40 % ciljne populacije. Natančnost merilnega sistema mora biti torej mnogo višja .

Ko izberemo natančnost merilnega sistema, je zelo pomembno razumeti vplive okolja, v katerem izvajamo meritev. Natančnost same merilne opreme je namreč podana v nadzorovanih pogojih. Glede na to, da je cilj merjenja nadzor nad tveganjem širitve novega koronavirusa, lahko predpostavimo dve merilni okolji. Najboljša opcija je, da si zaposleni telesno temperaturo spremljajo doma, vendar tega žal ne moremo niti nadzirati niti zagotavljati. Alternativa je merjenje telesne temperature ob vstopu v delovne prostore, pred stikom s sodelavci. To je postavitev, ki jo organizacija lahko nadzira in s tem občutno pripomore k zmanjšanju tveganja širjenja bolezni med zaposlenimi. Ima pa takšna postavitev nekaj zahtev oziroma lastnosti. Posamezna meritev mora zaradi prehoda večjega števila zaposlenih potekati hitro. Zaradi želje po spoštovanju priporočila o ohranjanju distance proces merjenja ne sme povzročati čakalne vrste oziroma zbiranja zaposlenih. Prav tako je zaželeno, da v izogib povečanja možnosti širjenja okužb meritev poteka brezkontaktno in brez vpletenosti dodatnega osebja, da preprečimo stik vseh zaposlenih z eno osebo oziroma predmetom.

Cenovno najdostopnejša tehnologija, ki omogoča brezkontaktno merjenje temperature, je zaznavanje moči infrardečega valovanja. Takšni merilni sistemi merijo moč infrardečega valovanja, ki ga oddaja površina človeške kože. Pojem telesna temperatura se običajno nanaša na temperaturo »jedra « človeka. Zaradi zunanjih dejavnikov okolja, kot so veter, sonce, mraz, vlaga in podobno, sta ti dve temperaturi lahko zelo različni. Na razliko vpliva tudi izbrana točka merjenja. Slabše prekrvavljeni deli človeške kože (na primer sredina človeškega čela) so bolj izpostavljeni zgornjim vplivom. Vpliv okolja na temperaturo površine kože je pogosto veliko večji kot pa deklarirana natančnost merilne opreme. To postavlja zelo pomembne omejitve na sam proces merjenja. Merjenje se mora izvajati v brezvetrnem in zaprtem prostoru s čimbolj konstantno temperaturo in vlažnostjo. Pomembno je tudi, da se osebe pred izvedbo meritve v tem prostoru aklimatizirajo. Priporoča se približno 5 minut mirovanja. To deloma izniči vplive zunanjega okolja in naredi izvedbo meritve smiselno.

V podjetju Špica International smo na podlagi teh izhodišč za merilni sistem izbrali merjenje s pomočjo termokamere. Takšno merjenje poteka:

• brezkontaktno (na razdalji od 0,8 m do 3 m),
• brez približevanja tretjih oseb, ki izvajajo meritve,
• učinkovito, saj sodobne termovizijske kamere temperaturo eni osebi izmerijo v manj kot sekundi.

Termokamera in čelni termometer  - kakšne so razlike?

Termokamere se uporabljajo za brezkontaktne meritve temperature v podjetjih po vsem svetu. Drugo pogosto orodje za brezkontaktne meritve temperature, ki se pogosto uporablja v je čelni termometer. Obe rešitvi delujeta po istem principu; zaznata infrardeče sevanje in ga prevedeta v odčitek temperature. Termovizijska kamere pa imajo več prednosti v primerjavi s čelnim termometrom:

• merjene z večje fizične distance
• kamera meri temperaturo na več točkah in zmanjša vpliv okolice oz. poveča natančnost
• bistveno večja učinkovitost oz. možnost merjenja temperature več ljudem hkrati
• možnost meritve brez prisotnosti merilca

Osebni podatki in uporaba sistemov za brezkontaktno merjenje temperature

Pri informacijskem pooblaščencu so opozorili, da je namen uporabe termo kamer, kot sredstva proti širjenju koronavirusa, identifikacija posameznika s povišano temperaturo in pravočasno ukrepanje, torej gre neizogibno za obdelavo osebnih podatkov. Pred uvajanjem merjenja telesne temperature pa bi se morala podjetja posvetovati z zdravstveno stroko.

"Podjetja in ustanove bi se morale pred uvajanjem merjenja o tem posvetovati s predstavniki medicinske stroke, za mnenje lahko povprašajo izbranega izvajalca medicine dela in pridobijo oceno stroke, ali je tovrstno merjenje nujno in upravičeno, v kakšnem obsegu naj se izvaja ter kakšen obseg hrambe podatkov je primeren, če sploh," so zapisali pri informacijskem pooblaščencu.

Na Špici International, skladno z nasveti informacijskega pooblaščenca priporočamo, da podjetja pred uporabo termokamer na Zavodu za varstvo pri delo pridobijo mnenje o upravičenost uporabe termokamer.

Upoštevajoč dejstvo, da je telesna temperatura osebni podatek smo na Špici poskrbeli, da se podatek o višini temperature niti ne shranjuje niti ne posreduje v kak drug sistem.

Zaključek

Preventiva je glavni skupni imenovalec ter predstavlja novo realnost. Ključni dejavnik je še vedno zavedanje vseh vpletenih v procese, da moramo na delovno mesto prihajati le zdravi. V podjetjih si lahko pomagamo tudi z različnimi tehnološkimi rešitvami, ki zmanjšujejo tveganja ter pripomorejo k dvigu korporativne varnosti. Nekatere izmed njih so sicer na prvi pogled cenovne neprivlačne, a dodajo kamenček v mozaiku pri krepitvi zaupanja zaposlenih in vodstvenega kadra pri vračanju na delovno mesto ter varovanju kritične infrastrukture.