Evidentirajte prihode, odhode, odmore, odsotnosti in pripravite podatke za plače.
Rešitev za enostransko omogočanje in omejevanje dostopa.
Najdite vse rešitve za celovito upravljanje in digitalizacijo oskrbovalne verige.
Poka-yoke?! Zveni odbito, kot npr. japonščina? Saj tudi je – japonskega izvora namreč. Prevod omenjene besede v slovenščino se glasi »preprečevanje napak« in zelo blagodejno vpliva na procese v proizvodnji in logistiki.
Pristop s tehniko poka-yoke ima za glavni cilj nenehne izboljšave, kar dosega na dva načina – s preprečevanjem nenamernih napak v proizvodnih in logističnih procesih ter odpravljanjem neučinkovitosti, čim so te zaznane.
Priznam, izraz »poka yoke« sem prvič slišal pred več kot desetletjem v eni večjih slovenskih proizvodnih podjetij, kjer so bili prav obsedeni s tem konceptom. Upravičeno – želeli so uvesti sistem, kjer delavec ne bi mogel narediti napake pri pripravi materiala za proizvodnjo.
Temeljna ideja o tem, kako preprečiti nenamerne napake, ima dolgo brado, domislili so se je namreč japonski inženirji v avtomobilistični tovarni Toyota, in sicer že daljnega leta 1960. Za avtorja in očeta omenjene metode velja inženir Shigeo Shingo, ki je pristop oziroma mehanizme, ki delavcem v tovarni pomagajo izogniti se delanju napak formaliziral in utemeljil skozi danes vsej industriji dobro znani Toyotin proizvodni sistem.
Pristop poka-yoke se je prvotno imenoval baka-yoke, kar prevedeno pomeni »zaščita pred neumnostmi« oziroma še bolj dobesedno »zaščita pred idioti«. A ker to ni preveč lepo, posebej v urejeni tovarni, kjer vlada izjemno spoštovanje med delavci in vodstvom, je bilo ime tehnike hitro spremenjeno v milejšo obliko poka-yoke. V šogiju ta izraz pomeni »izogibanje nepredstavljivo slabi potezi«.
Tehnika preprečevanja napak in zastojev je v proizvodnih in logističnih procesih nadvse dobrodošla. In ker nad delom v proizvodnji in skladišču danes malodane povsod bdita proizvodni (MES) oziroma skladiščni informacijski sistem (WMS), so nekatere metode pristopa poka-yoke že integrirane vanju. Namen je očiten: sistem zahteva/zagotavlja, da je postopek dela za isti proces vedno enak. Zaporedje delovnih opravil na prenosnem terminalu v skladišču je določeno tako, da dela ni mogoče nadaljevati, če predhodni korak ni zaključen.
Delavci v proizvodnji in skladišču imajo danes na voljo veliko informacij, pogosto na namenskih zaslonih ali na zaslonih naprav in orodij, ki jih uporabljajo pri delu. A tudi pri podajanju informacij je treba biti pragmatičen. Delavec ne sme imeti dvoumnih ali nepotrebnih informacij, ki bi ga zmedle, temveč mora vsak hip vedeti, kaj se od njega pričakuje v nekem koraku delovne naloge.
Na zmanjšanje napak in porabe časa v skladiščih lahko znatno vpliva združevanje opravil. Če mora delavec v skladišču pripraviti več artiklov za isto naročilo, naj bodo artikli že predhodno čim bližje eden drugemu. Tako mu ne bo potrebno iskati artiklov, saj jih bom imel že vse pri roki.
Včasih pa je najboljša zaščita pred napakami prav fizična zaščita. Fizične omejitve so tudi najbolj naraven način kontrole in odprave napak. Če mora skladiščnik pripraviti 5 kg težko pošiljko, mu bomo naročili, da mora vzeti eno manjšo škatlo. Če bo skladiščnik naredil napako in pomotoma vzel preveč artiklov, te prevelike količine ne bo mogel zapakirati v manjšo škatlo in bo takoj ugotovil, da je nekaj narobe.
Tako v športu kot v poslu je najbolj učinkovito učenje na napakah, če so le tako boleče, da v nas sprožijo motivacijo po pomnjenju – storili bomo vse, da se ne bi več ponovile. V resničnem življenju so nekatere napake neizogibne, a tudi zanje velja oblikovati namenski sistem zaznavanja in odzivanja, saj se s tem zmanjša njihov »škodljiv« vpliv.
Uvedba poka-yoke zahteva podrobno opazovanje procesov in načina dela, sestavlja pa jo sedem korakov:
Kako je poka-yoke videti v skladiščni praksi?
Poglejmo nekaj primerov:
Poka-yoke v vsakdanjem življenju
Ste že kdaj opravili vse korake nekega postopka in si mislili: »Vau, to pa je bilo enostavno.«? Zelo verjetno je, da je imel prste vmes tudi koncept poka-yoke. Ne pravijo zaman, da dobra zasnova ostane neopažena. Čeprav morebiti do danes še niste slišali za poka-yoke, vam zagotavljam, da ste s to tehniko že imeli opravka. Verjetno celo danes …
Primeri rabe poka-yoke v vsakdanjem življenju so številni. Denimo ta, da vozila ne morete vžgati, če ne držite noge na sklopki ali zavori – pač, da ne bi kam skočilo, če bi bilo morebiti v prestavi. Tudi pralni stroj ne bo začel s programom pranja, dokler ne bo dobil signala, da so vrata zanesljivo zaprta. Želite še eno avtomobilsko? Prav – točilna pištola na bencinski črpalki preneha delovati, ko je rezervoar napolnjen. Prav tako so nad voziščem z namenom nameščene višinske ovire, katerih naloga je, da voznike tovornjakov »fizično« opozorijo na višino mostu ali predora pred njimi in tako preprečijo morebitno katastrofo. Podobno je z računalniškimi priključki – so takšnih mer in oblik, da jih je možno priključiti le na en način.
Potem smo tu še ljudje. Piloti letalskih družb strogo upoštevajo kontrolne sezname pred poletom. Zdravniki in medicinske sestre v bolnišnicah ravnajo podobno. V okoljih, kjer imajo napake hude posledice, nič ni prepuščeno naključju. Kako pa je s tem v vašem skladišču in/ali proizvodnji?
Poka-yoke je pravi proizvodni in logistični blagoslov, vam povem.
Če razmišljate o projektu Poka-Yoke v vašem skladišču ali oskrbovalni verigi nas pokličite ali nam pošljite e-sporočilo: Andrej Planina, direktor divizije SCM, andrej.planina@spica.com, 041 665 102
V obrazec vpišite vaše kontaktne podatke in v polju »Sporočilo« natančno navedite vaše vprašanje. V kratkem vam bomo odgovorili.