Kako postati dosleden: 6 uporabnih nasvetov

6 nasvetov za izboljšanje doslednosti

1. Postavite si cilje

Če želite postati bolj dosledni, si morate postaviti jasne cilje, ki jih želite doseči.  

Za začetek jih lahko zapišete v beležnico ali na list papirja. Nato jih ocenite in poskusite oblikovati načrt, kako jih boste najlažje dosegli. Če vam to ne pomaga, lahko poskusite z različnimi metodami in tehnikami določanja ciljev.  

Za določanje ciljev lahko na primer uporabite metodo SMART, ki se pogosto uporablja za osebni razvoj ter pri vodenju podjetij in projektov. Z njo lahko določite jasne cilje in povečate verjetnost, da jih boste uspešno dosegli. 

Po metodi SMART morajo biti cilji: 

• Specifični (Specific) - postavite si specifičen, dobro opredeljen cilj.
• Merljivi (Measurable) - prepričajte se, da zastavljeni cilj lahko izmerite, tj., da obstajajo merila, ki vam omogočajo spremljanje napredka.
• Dosegljivi (Achievable) - cilj, ki ste si ga zastavili, mora biti dejansko dosegljiv. Upoštevajte vse svoje vire, sposobnosti in omejitve. Ne podcenjujte oz. precenjujte se.
• Ustrezni (Relevant) - zastavljeni cilj mora biti smiseln, relevanten ter usklajen z vašimi temeljnimi vrednotami in namenom.  
• Časovno omejeni (Time-bound) - če želite postati bolj dosledni, si za uresničitev cilja postavite rok. To bo ustvarilo občutek nujnosti in vam pomagalo ohraniti fokus.

2. Naučite se določati prednostne naloge

Včasih nas pri doslednosti ovira nezmožnost določanja prednostnih nalog. Kadar se istočasno ukvarjamo z več nalogami in obveznostmi, ki zahtevajo našo pozornost, pogosto težko ostanemo dosledni.  

Z določitvijo prednostnih nalog si boste lažje uredili misli in ukvarjali z več stvarmi hkrati in posledično boste postali bolj dosledni.  

Obstaja več načinov in metod za določanje prednostnih nalog. Začnete lahko s preprostim seznamom opravil, na katerega zapišete vse svoje naloge in obveznosti ter jih začnete eno za drugo označevati kot opravljene.  

Če to ne deluje, pa lahko poskusite z eno od številnih drugih tehnik, dokler ne najdete tiste, ki ustreza vašim potrebam in željam. Uporabite lahko na primer Eisenhowerjevo metodo, ki jo razvil je ameriški predsednik Dwight D. Eisenhower. Najprej morate naloge glede na njihovo pomembnost in nujnost razvrstiti v štiri ločene kategorije: 

• Kategorija 1 - nujne in pomembne naloge. Te morate opraviti takoj.
• Kategorija 2 - nenujne, a pomembne naloge. Te morate načrtovati za pozneje.
• Kategorija 3 - nujne, a nepomembne naloge. Poskusite jih dodeliti drugim.
• Kategorija 4 - nenujne in nepomembne naloge. Z njimi se ne ukvarjajte. Znebite se jih ali pa jih odložite za nedoločen čas. 

Druga pogosto uporabljena metoda za določanje prednostnih nalog, ki jo lahko preizkusite, se imenuje tehnika ABCDE. Deluje takole: 

• Naredite seznam vseh svojih nalog;
• Vsaki nalogi določite črko po prednostnem vrstnem redu (A je najvišja prioriteta, B povprečna, C nizka itd.);
• Naloge začnite reševati glede na dodeljene črkovne ocene (najprej se lotite nalog z oceno A, nato tistih z oceno B itd.).

3. Vseskozi beležite svoj napredek

Pomemben del učenja doslednosti je tudi aktivno beleženje napredka (pri nalogah, ciljih, obveznostih itd.). Lahko se odločite za netehnološko metodo in preprosto vodite dnevnik svojega napredka.  

Če vam to ni najbolj po godu, pa lahko poskusite s sodobnejšimi rešitvami, na primer s preglednico ali digitalno aplikacijo, ki je enostavna za uporabo.

4. Omejite moteče dejavnike

Motnje, še posebej če se pojavljajo pogosto, lahko močno ovirajo vašo pot k večji doslednosti. Zato je pomembno, da jih aktivno poskušamo odpraviti ali omejiti. To lahko storite vsaj na naslednje načine:

• Zagotovite si poseben delovni prostor;
• Med delom izklopite telefon ali obvestila;
• Omejite čas, ki ga porabite za brskanje po spletu ali družabnih omrežjih;
• Preizkusite aplikacije ali različna digitalna orodja, ki vam lahko pomagajo izboljšati fokus;
• Preizkusite tehnike za upravljanje časa;
• Ustvarite rutino in se je držite.

5. Beležite čas

Za izboljšanje doslednosti je pomembno, da veste, kje in kako porabite svoj čas. Pri delu to pomeni spremljanje trajanja posameznih nalog. To lahko storite na več načinov: 

• metoda svinčnika in papirja - čas spremljajte ročno in rezultate zapišite na list papirja;
• uporaba običajne preglednice - čas spremljajte ročno in rezultate zabeležite v preglednico;
• uporaba razpredelnice z urami - čas spremljajte ročno in rezultate zabeležite v razpredelnico (digitalno ali na papirju);
• uporaba programske opreme za spremljanje časa - omogočite digitalnemu orodju, da samodejno spremlja čas, in pridobite 100-odstotno natančne rezultate. Na voljo je programska oprema z avtomatiziranimi funkcijami za izdelavo časovnih evidenc ali preglednic; 

Primer programske opreme za spremljanje časa po projektih je tudi Špicin My Hours, ki ga lahko brezplačno preizkusite. 

Ko zberete informacije o tem, koliko časa potrebujete za določeno nalogo, rezultate lahko analizirate in ugotovite, kaj vas ovira pri doslednosti. Poiščite odgovore na vprašanja, kot so: 

• Zakaj ta naloga vzame toliko časa?
• Ali je mogoče katere od nalog opraviti hitreje?
• Ali obstajajo orodja, s katerimi lahko poenostavim postopek opravljanja določenih nalog?
• Ali se moja doslednost zmanjšuje zaradi zahtevnosti naloge?
• Ali lahko povečam doslednost dela z izboljšanjem svojih spretnosti in poenostavitvijo opravljanja določenih skupin nalog?

6. Bodite potrpežljivi in si odpustite napake

Na začetku poti k izboljšanju doslednosti se boste neizogibno srečali z neuspehom. To se lahko kaže v obliki neupoštevanja rokov, ki ste si jih zastavili, ali celo nedoseganju cilja. V vsakem primeru je pomembno, da ne obupate, ampak si vzamete dovolj časa za drugo rešitev, si odpustite, ste potrpežljivi in spremenite svoje dojemanje neuspeha. 

Namesto da se bojite negativnih izidov, se osredotočite na napredek in neuspeh vzemite kot priložnost za izboljšanje. Kot v svoji knjigi »Moč miselnosti: kako uresničiti svoje zmožnosti« piše priznana psihologinja Carol Dweck: 

»V togi miselnosti se vse vrti okoli izida. Če ti spodleti – ali če nisi najboljši – je bilo vse zaman. Prožna miselnost pa ljudem dopušča, da cenijo to, kar delajo, ne glede na izid.«