Je dokument, ki ga delodajalec pripravi z namenom zakonitega urejanja delovnega časa zaposlenih. Pravilnik zagotavlja, da so delovni pogoji jasno opredeljeni in v skladu z zakonodajo.
Pravilnik prejmete v formatu Word. Pravilnik ukrojite glede na zahteve svojega podjetja ali branže tako, da ustrezno izberite ali zapolnite prazna polja (npr. za urnike dela).
Pravilnik o delovnem času ni obvezen, je pa priporočljiv. Zagotavlja win-win situacijo – varnost in red za delavca ter zakonsko skladno poslovanje in učinkovite procese za delodajalca.
Kaj vse lahko uredite s pomočjo pravilnika:
Delovni čas delavca mora biti evidentiran, kar je to zakonska zahteva in je obveza delavca. Delodajalec mora spremljati evidence in v pravilniku določiti, ali se DČ registrira ročno ali elektronsko, kaj se zgodi, če DČ ni mogoče evidentirati, in kakšne so sankcije v primeru kršitev (npr. posoja kartice, prirejanje evidence itd.).
Delodajalec mora imeti zapisan način, po katerem delodajalec zaprosi za izhod ali odstotnost – pa naj gre za službeno pot ali letni dopust –, ter definirati, koliko vnaprej in kako se vlogo poda, kdo jo mora odobriti ... Za nenadne odsotnosti, npr. bolniške, odobritve niso potrebne.
Obveza delavca je, da mora hraniti evidenco o izrabi delovnega časa na kraju opravljanja dela. Delodajalec mora zapisati, kakšni so ukrepi, če evidence ne bo imel, kdo je odgovoren za hranjenje in kdo ima lahko evidenco namesto delavca. Prav tako mora določiti rok za oddajo evidence – dnevno, tedensko ali mesečno.
Do konca poslovnega leta mora delodajalec izdati letni delovni koledar in v njem planirati polno letno delovno obveznost ter delavca o tem obvestiti (kateri so delovni dnevi, kako bo DČ razporejen, mesečne kvote ur itd.). Razporeditev DČ je lahko enakomerna (8/5/40 ur teden) ali neenakomerna – tj. ko delavec v nekem obdobju dela več kot znaša njegov DČ, v drugem pa manj. V neenakomernem DČ ni nadur, govorimo o viških ur, ki se razporedijo v referenčnem obdobju. Obvezno je, da je razporeditev DČ zavedena v pogodbi o zaposlitvi.
Odmore je smiselno natančno urediti v pravilniku. Pri tem je treba upoštevati zahteve ZDR-1 (čas koriščenja, dolžina), kdaj se gre na odmor, dolžino odmora, ki je lahko daljša od zakonsko določene. Vse odmore je treba evidentirati (tudi t. i. »čik pavze«) in mogoče je, da delodajalec odredi koriščenje odmora na delovnem mestu, če to zahteva proces. V pravilniku je priporočljivo določiti način, kako evidentirati odmor, kakšno so sankcije za neevidentiranje odmora itd. Odmor je lahko vnaprej določen (predefiniran), če to ustreza dejanskemu stanju.
Gre za predpise, ki delavcem omogočijo, da delajo s krajšim DČ, kljub temu da so zaposleni s polnim DČ – primeri invalidnosti, starši malih otrok. Nadure niso dovoljene.
Delavci so zaposleni s krajšim DČ na podlagi pogodbene svobode. To je aktualno v primeru, ko delavec in delodajalec nimata potreb, da bi se zaposlila s polnim DČ. Delavci lahko opravljajo nadure, če je to zapisano v pogodbi o zaposlitvi. Koliko nadur lahko opravi takšen delavec? Sorazmerno glede na število ur zaposlitve.
Z aplikacijo boste avtomatizirali registracije delovnega časa ter zagotovili jasen pregled nad delovnimi urami, prisotnostjo, odsotnostmi ter odmori in tako poslovali zakonsko skladno in učinkovito.
Oddajajte ali potrjujte odsotnosti preko spletne in mobilne aplikacije ter jih za lažje planiranje dela prikažite na koledarju.
Delavca s pomočjo preglednega koledarja informirajte, kateri so njegovi delovni dnevi, kdaj zanje velja neenakomeren delovni čas ali redni delovni čas z nadurami.
Delavcu omogočite registracijo in arhiviranje delovnega časa pri delo na daljavo in avtomatizirajte frekvenco oddajanja evidenc – dnevno, tedensko itd.
Pravilnik ni obvezen, je pa priporočljiv.
Je formalni dokument, ki natančno ureja ure in pogoje dela zaposlenih v določeni organizaciji ali sektorju. Pravilnik služi kot osnova za organizacijo delovnih procesov in zagotavljanje skladnosti z delovno zakonodajo, hkrati pa pomaga pri zaščititi pravic delavcev.
Uvedba pravilnika o delovnem času v poslovanje prinaša več koristi: (1) Urejenost in preglednost: Pravilnik jasno določa delovne ure, odmore in pravila o upravičenih odsotnostih, kar prispeva k večji organiziranosti in zmanjšuje možnosti za nesporazume med delodajalci in zaposlenimi. (2) Skladnost z zakonodajo: Pravilnik pomaga zagotoviti, da so delovne prakse v skladu z nacionalno zakonodajo in predpisi, ter preprečuje pravne težave, povezane z delovnimi časi. (3) Prilagodljivost: V nekaterih primerih, kot npr. v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, pravilnik omogoča prilagoditev delovnega časa specifičnim potrebam in dejavnostim ustanove. (4) Evidenca delovnega časa: Pravilnik ureja tudi vodenje evidenc, kar je ključno za računovodstvo, obračun plač in druge administrativne procese.
Pravilnik vsebuje določbe o načinu registracije začetka in konca delovnega časa, o odmorih, evidenci delovnih ur, nadurnem delu, o pravilu dežurstev ter pravilu mesečnega prenosa ur, pravila in odgovornosti javljanja odsotnosti, planiranje delovnega časa ter izmen, arhiviranja evidenc DČ itd.
Ni primeren. Vsak pravilnik je treba prilagoditi specifikam posameznega podjetja.
Pravilnik mora biti napisan v razumljivem jeziku ciljne skupine –zaposlenih. Nedvoumno morajo biti določene obveznosti in pravice delavcev, in kar je ključno, s pravilnikom morajo biti zaposleni seznanjeni oziroma ga sprejeti. Tak pravilnik je potem relativno enostavno vpeljati v podjetje s pomočjo aplikacije za evidentiranje delovnega časa.