Smo pripravljeni na brezstično ekonomijo?

Tudi, ko se svet dobesedno ustavi, se v Špici ne ustavimo. Verjetno zato, ker v teh časih, ali pa sedaj le še izraziteje, naše misli hitijo od enega novega svetovnega fenomena do drugega. Špičaki smo rezultate te inicialne analize, svoje izkušnje ter rešitve, ki so na voljo za zmanjšanje tveganja, strnili v komplet svetovanja pod imenom: »Brezstična ekonomija – NonTouch Economy«.

Odločili smo se, da Toneta Stanovnika, ki Špico vodi že zadnjih 35 let, povabimo na intervju. S tem bodo miselni viharji in rešitve dostopni tudi tistim, ki nimajo privilegija biti del Špica ekipe.

Kako se je Špica International, ki ima 100 zaposlenih strokovnjakov v šestih podjetjih Adriatic regije, prilagodila novim razmeram? Na eni strani so čez noč vsi zaposleni začeli opravljati delo od doma, na drugi pa ste se srečali še s povečanimi potrebami vaših strank, pri katerih skrbite, da poslovni procesi nemoteno delujejo tudi na daljavo.

V petek »trinajstega« smo sprejeli določitev, da bomo vsi prešli na delo od doma. Marsikateri sodelavec je bil že pred tem navajen takšnega dela, zato to ni bil šok, je pa res, da še nismo imeli izkušnje, ko bi od doma delali vsi sočasno. Smo IKT podjetje, ki ima vsa orodja za delo od doma že pripravljena, informacijski sistemi ves čas delujejo in zaposleni jih obvladajo. Obvladovanje tveganja je del našega DNK- ja. Postopek za vzpostavitev neprekinjenega poslovanja v kriznem obdobju, ki smo ga razvili v okviru projekta ISO27001, je tu prišel zelo prav. Izzivi, ki so se pojavljali, niso bili tehnološki, ampak bolj osebne narave; doma včasih nimamo primernih prostorov, stolov, otroci nam nagajajo itd. Seveda je v prostorih Špice in na terenu ostala aktivna dežurna ekipa sodelavcev, da naši kupci na področju logistike, implementacije in vzdrževanja strojne opreme naše spremembe v delu niti ne občutijo. Sprememba je le na področju preventive pred vstopom na lokacijo naših kupcev, saj smo organizirani v skladu z direktivami Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Vse aktivnosti za implementacijo in podporo na področju programske opreme pa izvajamo z oddaljenim dostopom. 

Kakšna je razlika v delu za vas kot vodjo?

Moja pisarna je kar naenkrat namesto enih fizičnih vrat dobila mnogo virtualnih vrat, na katera trkajo vsi hkrati: eden preko Skypa, drugi skozi Teams ali Zoom, tretji preko e-pošte, četrti po telefonu. Pritisk je po mojem mnenju za vodilne delavce, vsaj v Špici, zanesljivo večji. Vendar je naša organiziranost na takšne pritiske zelo odporna. Obvladovanje prioritet namreč peljemo po principu OKR (Objectives and Key Results), ki je glede na kvartalni ritem prišel na vrsto ravno te dni, točno konec marca, na prehodu med Q1 in Q2.

Delo od doma zahteva kulturo zaupanja. V Špici se ves čas trudimo, da vodenje podjetja ne temelji na avtoritativni, ukazovalno-nadzorni frekvenci. Naloge, ki jih je treba opraviti, ne prihajajo le z vrha, temveč tudi od spodaj (Give&Take). Tako kot tudi tale pobuda za intervju, ki je prišla od sodelavcev iz prve linije (smeh). Daniel H. Pink v knjigi  Drive: The Surprising Truth About What Motivates Us

trdi, da je eden glavnih motivatorjev avtonomija posameznika. Ali ni delo od doma odlična priložnost, kjer lahko avtonomija res pride v polni meri do izraza? Direktor nam ne diha za ovratnik, sodelavci nam ne pogledujejo čez rame v ekran, ni drugih motečih elementov. Seveda, če ni ob tem prevelikih družinskih izzivov. Delo do doma je lahko zelo produktivno, če se znamo dobro organizirati, predvsem tudi zato, ker nas obrani kratkih impulzov, ki so prisotni v pisarnah. Omogoča nam dolgotrajno koncentracijo in fokusno usmerjeno pozornost (Deep Work).

Imam ogromno idej in pobud, na drugi strani pa tudi veliko sodelavcev, ki me znajo postaviti na realna tla. Kolegi ocenjujejo, da nekatere ideje nimajo podlage, a časi so taki, da »nikoli ne reci nikoli«. Ena izmed tematik, zaradi katere se je precej iskrilo, je bila uporaba Chipolo obeskov in BLE BlueTooth tehnologije v telefonih za sledenje bližnjih srečanj. Na vzhodu so se namreč pojavile mobilne aplikacije, ki beležijo, s kom si bil v kontaktu v razdalji nekaj metrov v zadnjem mesecu in ali je kdo od teh ljudi kasneje zbolel.  Na daljnem vzhodunadzorna funkcija »velikega brata« namreč nima tako negativne konotacije. Gre pravzaprav za dragocena življenja ljudi, ekonomske ter socialne stiske. Če te postavimo na tehtnico ter na drugo stran osebne podatke, kam bo pokazal jeziček na tehtnici? Vsak naj oceni sam. Sicer pa sta tudi Apple in Google združila moči, kar je za dva tradicionalna tekmeca nenavadno, in začela razvoj decentralizirane aplikacije, ki bo posameznikom pomagala ugotoviti, ali so bili kdaj v kontaktu z osebo, ki je kasneje zbolela. Za evropske normative in kulturo bo to verjetno revolucionarno, ampak gre za tehnologijo, ki bi lahko rešila mnoga življenja in mnoge zagate, zato se tudi tukaj Evropa počasi, a zanesljivo premika v nekoliko drugačno novo smer.

Špica je na Bližnji vzhod že sedaj prodala veliko rešitev, ki temeljijo na tehnologiji razpoznave prstnih odtisov. Namesto kartic namreč tam uporabljajo biometrično IDentifikacijo, kar je med drugim precej bolj praktično, še posebej za pozabljivce (smeh). S prstom pa se oseba dotika tudi drugih površin in to je sedaj problematično. V zdravstvu te tehnologije včasih ravno zaradi higienskih zadržkov niso želeli uporabljat. V tej zadnji epidemiji so se naši kupci na Bližnjem vzhodu preko noči odločili za zamenjave čitalcev s prstnimi odtisi s tehnologijo prepoznave obraza. Evropa ima pri razpoznavi obraza veliko zadržkov. V Špici pa te koncepte že pospešeno testiramo za svoje kliente na Vzhodu, pri tem pa sodelujemo z našimi svetovno priznanimi raziskovalci in znanstveniki na Inštitutu Jožef Štefan in Fakulteti za elektrotehniko. Pripravljamo tudi rešitve, ki nas bodo na območjih, kjer obstaja visoko higiensko tveganje, odrešile odpiranja skupnih vrat s kljuko. Saj veste, koliko ljudi si po obisku toalet sploh ne umije rok. (smeh)

Kakšne so torej ideje za brezkstično odpiranje vrat in registriranje delovnega časa?

Naša oblačna rešitev www.DoorCloud.com omogoča odpiranje vrat na razdaljo s telefonom. V kombinaciji z drsnimi vrati ali avtomatskim odpiralom gre za zelo elegantno rešitev problema. Pri novih avtomobilih se prtljažniki danes že odpirajo na podlagi rahlega udarca z nogo ob tla, saj iz prakse vemo, kako nerodno je odpreti zadnja vrata s polnimi rokami vrečk. S storitvijo www.allhours.com, ki omogoča registracijo delovnega časa preko pametnega telefona, se boste izognili gneči na vhodu v podjetje. Nenazadnje pa je tu tudi www.myhours.com, ki omogoča evidenco po projektih in aktivnostih, recimo pri delu od doma.

Prihaja tudi tehnologija UWB, ki bo vgrajena v novih Applovih telefonih in pozneje verjetno tudi v Android telefonih. Z njo bo mogoče v prostorih zelo natančno določiti razdaljo med osebami ali predmeti pa tudi, v katero smer potujejo. V Špici jo že uspešno implementiramo na področju logistike, kjer je optimalni pretok proizvodov skozi proizvodnjo ključnega pomena.

Kaj to točno pomeni in kje nam UWB tehnologija lahko koristi?

Za začetek moramo imeti pri sebi telefon. V tem primeru nam ta tehnologija lahko koristi na primer za odpiranje vrat. Ko se napotimo proti vratom, skozi katera bi radi vstopili, se bodo ta avtomatsko odprla recimo na podlagi udarca z nogo ob tla. Ne bodo pa se odprla, če bomo šli samo mimo. Vrata bodo zaznala našo namero in preverila pravice za vstop v prostor. Temu pravim NonTouch Economy.

Vstopate pa tudi na trg merjenja telesne temperature s kamerami?

S tehnologijo kamer smo precej domači, saj so kamere del našega sistema za tehnično varovanje prostorov. Prisotni smo na mnogih lokacijah, predvsem na področju varovanja kritične infrastrukture, saj nas ISO27001 obvezuje k visoki kakovosti in hkrati vgrajevanju najnovejših standardov varnosti, da lahko držimo korak s svetovno špico in stalnim zniževanjem tveganja. Poleg kontrole pristopa so tukaj vključene tudi kamere, ki posnamejo dogodke v prostorih v skladu z zakonodajno regulativo. Ob zagotavljanju snemanja dogodkov v prostoru in okolici skrbimo torej tudi za varno rabo podatkov in sledljivost uporabe teh podatkov, torej za revizijsko sledljivost. Zdaj se lahko na infrastrukturi termalnih kamer doda tudi merjenje telesne temperature, vendar tega podatka ne hranimo v sistemu, temveč na podlagi izmerjene previsoke temperature le prepovemo vstop merjeni osebi in jo usmerimo na protokol osebnega merjenja, saj kamere delujejo le presejalno.

Kako tehnološko zahtevno je vgraditi funkcijo merjenja temperature?

Kar precej. Termovizijske kamere merijo telesno temperaturo na daljavo, torej brezstično. V primerjavi s kontaktnimi termometri jih odlikujeta visoka hitrost natančnost, saj posamezna meritev pri najboljših modelih odstopa zgolj za +/- 0,3 °C. Meritve, ki presegajo nastavljen nivo dovoljenih okvirjev, sprožijo opozorilo.

Integracija termovizijske kamere s sistemom Time&Space omogoča registracijo delovnega časa ter prikaz obvestil na registracijskem terminalu. Povezava na sistem za kontrolo pristopa pa zagotavlja upravljanje in avtorizacijo pristopa glede na temperaturo merjene osebe.

Na Daljnem vzhodu, kjer so se z epidemijo koronavirusa srečali dva meseca pred nami in so imeli že v preteklosti izkušnje z epidemijami, so s to tehnologijo zelo pohiteli. Istočasno s prepoznavo obraza imajo že vključeno merjenje telesne temperature, pri nas pa ta tehnologija še ni v uporabi, predvsem zaradi pomislekov glede varovanja osebnih podatkov. Evropa je sedaj na točki, ko mora te rešitve premisliti v smeri, da bodo v skladu z zakonodajo in jih na pravilen način vgraditi v obstoječo infrastrukturo. Osebno menim, da bi morali razmisliti o pristopu, ki ga tehnično imenujemo »TOC - Template on Card« in praktično pomeni »SmallData« – torej, da bi svoj biometrični zapis nosil s seboj varno shranjen na kartici ali telefonu.

Pa je povpraševanje po tem pri nas že prisotno?

Na Vzhodu so države predpisale protokol ukrepov, ki so jih inšpektorji preverili, preden so podjetja po zajezitvi epidemije lahko ponovno zagnala proizvodnjo. Po tem protokolu, ki je bil določen tudi s strani zdravstvenih institucij, so bila podjetja med drugim dolžna zagotoviti merjenje telesne temperature, sicer niso smele ponovno zagnati svojega obrata. Zato to ureditev lahko opazite tudi na vhodu v Gorenje in v nekaterih drugih tovarnah v Sloveniji, kjer so proizvodnjo že zagnali, na primer v Kolektorju. Ta ukrep ima tudi močno preventivno vlogo, saj bo vsak sodelavec dvakrat premislil, ali bo z doma izmerjeno previsoko vročino poskušal vseeno priti na delo in v stoje preboleti virozo.

Tudi na Daljnem vzhodu so maske še vedno obvezne. Kamere prepoznajo, ali ima oseba, ki vstopa, masko, če je nima, mu vstopa ne dovoli. Kako bo pri nas, ne vemo, lahko pa morda slutimo. Spodbujati moramo inovacijsko razmišljanje in pristope. Tehnologija kamer je zelo napredovala in se vsak dan izboljšuje. Včasih smo gledali v daljno zgodovino, da smo se česa naučili, potem smo desetletja pogledovali na Zahod, da smo se pripravili na novosti, danes pa je po mojem mnenju pomembno pogledati le dva meseca nazaj proti Vzhodu. Seveda pa se moramo zavedati, da imajo tam drugačno kulturo in temu se je treba ustrezno prilagoditi.

Na kaj moramo biti pozorni, da nas vse te ideje prehitro ne zavedajo?

Razmišljati moramo, kaj od trenutnih trendov bo postalo standard in kaj je le »muha enodnevnica«. V kakšni meri se bo delo od doma obdržalo? Kaj bo zahtevalo od posameznika, kaj od vodje in kaj od kadrovske vodje podjetja? Kaj bo morala predpisati država? Ima to svoj namen? Nam zvišuje produktivnost? Biti bolan na delovnem mestu jo zagotovo znižuje in prinaša nepotrebne stroške. Vodje se bodo morali naučiti, kako planirati in voditi evidenco opravljenih nalog, sploh če se bo delo od doma obdržalo. Delo od doma je tudi ena od rešitev za boljše razmerje med delom in prostim časom, saj ne izgubljamo po nepotrebnem časa z vožnjo, ob tem pa smo prijazni tudi do okolja. V Špici smo na podlagi izkušenj, intenzivnih pogovorov z našimi kupci in rešitev ter kompetenc, ki jih imamo, pripravili seznam  področij, ki jim velja preventivno posvetiti pozornost, ko razmišljamo o vrnitvi v podjetja in zagonu proizvodnje. Za posamezna področja smo pripravili in pripravljamo tudi kratke izobraževalne webinarje. Ena prvih takih vsebin je področje »Preventive na podlagi merjenja temperature s termalnimi kamerami«. Skratka, idej je veliko in prepričan sem, da kljub temu da je Slovenija majhna država, ni premajhna. Ravno nasprotno, ker smo ravno prav veliki, smo lahko izjemno agilni in hitro preizkusimo, kaj v praksi najbolje deluje in to nato izvozimo. Pri iskanju najustreznejših rešitev za izzive, ki so že nastopili in še bodo, ponujamo roko tako svojim strankam kot partnerjem. Z veseljem predebatiramo tudi o vaših miselnih viharjih.

Veliko uspeha v novi Brezstični ekonomiji.