Benjamin Savšek

Dober dan vsem poslušalcem Špicinega podcast-a. Veseli me, da se ponovno slišimo in da imate spet odličen razlog za to, da naslednje slabe pol ure preživite v naši družbi. Glede na to, da je v Sloveniji olimpijska vročica na vrhuncu, navdušeno spremljamo naše športnike in preštevamo kolajne. In prav je, da olimpijski duh prenesemo tudi v naš podcast. Zato danes gostimo aktualnega olimpijskega prvaka z olimpijskih iger v Tokiu, kanuista Benjamina Savška. Beni, živijo. 

Beni: Lep pozdrav tudi z moje strani in veseli me, da sem danes gost Špicinega podcasta. 

Špica podcast: Ja Beni, kot vem ste trenutno kar daleč iz Slovenije in sicer na otoku Reunion.  A se pripravljate že na nove olimpijske igre? 

Beni: Res je, trenutno sem na pripravah tukaj na francoskem otoku Reunion in zaenkrat poteka vse po planu. Treniramo za novo sezono in upam, da bo tudi v letošnji sezoni šlo tako dobro, kot v prejšnji. 

Špica podcast: Mi verjamemo v vas! Kako se sedaj počutite ob spremljanju uspehov naših olimpijskih športnikov na olimpijskih igrah v Pekingu? A ob tem podoživljate svojo finalno tekmo?   

Beni: Res vrhunske zgodbe se dogajajo sedaj v Pekingu in iskrene čestitke našim športnikom. Končno mi je uspelo v bistvu ujeti še to medaljo, ki mi je še manjkala in se jasno počutim ODLIČNO. Kot, da se mi je kamen odvalil od srca, ker je bilo res precej naporno obdobje za mano. V bistvu od potrditve, skozi izbirne tekme, pa evropsko prvenstvo in potem strah pred okužbo s korono. Pa potovanja in nastopi v Tokiu, kjer so bile razmere zelo zahtevne: visoka vročina in strog antikovidni režim. Vendar je uspelo in res sem hvaležen tudi vsej podpori in sponzorjem, ki so mi v bistvu stali ob strani in me podpirali na celotni poti do olimpijskega vrha. 

Špica podcast: Tudi mi se že kar dobro spominjamo tega poletja. Sedeli smo v pisarni, nehali delati in se stlačili vsi za en računalnik ter navijali. Toda očitno smo dobro navijali. Kaj naj rečem… 

Beni: Točno to! Pozitivna energija se je čutila tudi v Tokiu. Tako da, res hvala vsem še enkrat za vašo podporo in navijanje. 

Špica podcast: Javnost vas pozna kot odličnega športnika, vztrajnega in fokusiranega. Kako bi se opisali z eno besedo? 

Beni: Ja z eno besedo mogoče bi se opisal kot »vodni tok«. Rad imam vodni tok, spominja me na življenje, saj me nosi sem in tja. Z več besedami bi se opisal kot družinski človek, ki je zaljubljen v vodo, že od prvega dne, ko sem se usedel v kanu. Mogoče se res mal klišejsko sliši, ampak je čista resnica. 

Špica podcast: Vrhunski športniki imate kar precejšen vpliv na družbo, če to hočete ali pa ne. In veliko športnikov zaradi te svoje medijske prepoznavnosti, skuša nekako vplivati na družbo, npr. z dobrodelnimi akcijami. A vam šport ponuja možnost, da ste boljša oseba do drugih ali pa tudi do samega sebe? 

Beni: Absolutno je tako. Skozi šport sem pridobil veliko na disciplini in se nekako naučil sodelovanja z ljudmi ter pomagati mlajšim generacijam. Hkrati pa sem razvil veliko prijateljstev, ogromno vezi sem spletel s tekmovalci iz tujine in si z obiskom številnih držav spoznal njihovo kulturo in si razširil obzorja. 

Špica podcast: Kako na štartu umirite nervozo oz. metuljčke v trebuhu? Brala sem, da pred finalom na olimpijskih igrah niste mogli spati ne. Je to res? 

Beni: Ja, res je! Vedno pride pred vsakim nastopom ta nervoza, ampak nekako z leti sem spoznal, da je ta nervoza posledica želje po zmagi. In verjetno, ko bo ta želja usahnila, tudi mene ne bo več na štartu. Skratka, ta nervoza pred štartom mi sedaj celo paše in mi pomaga k doseganju rezultatov. Imam jo za prijateljico in bi rekel, da me žene naprej. Obrnem jo v svoj prid. 

Špica podcast: Kot ste že sami rekli, v športne vode ste zaplavali že pri osmih letih in ste res celo življenje predani športu. Ampak profesionalen šport predvidevam, da veliko da, pa tudi veliko vzame? Čemu ste se morali odpovedati na račun športne kariere? 

Beni: Ja, res je, v bistvu se je marsičemu potrebno odpovedati. V mladih letih sem se moral marsikateri zabavi odpovedati, ampak to še ni najhuje. Predvsem se moram odpovedovati času z družino, ker veliko časa posvečam treningom in upam, da bom oo karieri uspel to nadoknaditi. Da se bom mal bolj posvetil družini. V bistvu res veliko časa preživim v tujini, tudi zaradi vseh priprav in tekmovanj. Ampak jaz uživam v tem kar počnem, tako da mi ni težko. 

Špica podcast: Glede na to, da še vedno vztrajate, očitno uživate v tem. Je torej vredno. Imate mogoče najljubšo mantro? Mogoče rek, ki si ga izreče rečete večkrat, tudi v dneh, ko ne gre čisto vse po planu. 

Beni:  Zelo mi je pri srcu rek: » You never lose! Either you win or you learn!«. Se pravi, da nikoli ne izgubiš -  ali zmagaš ali pa se nekaj naučiš. Vsak poraz je v bistvu učenje za naprej . 

Špica podcast: Že Platon je trdil, da odličnost ni darilo, temveč spretnost, ki zahteva prakso. Torej, leta in leta treningov delajo zmagovalce. Kaj bi vi rekli, da vas dela zmagovalce, zmagovalce?   A je to želja po zmagi? Se bojite poraza? Kaj tretjega. 

Beni: Velikokrat je potrebno iti iz cone udobja in tam bi rekel, da se gradijo zmagovalci. Morda se bo smešno slišalo, vendar se zmagovalci gradijo skoz poraze. Seveda se moraš iz njih kaj naučiti. In jaz sam si res velikokrat pogledam zmagovalno vožnjo po tekmi. Ampak definitivno, pa si večkrat ogledam posnetke svojih slabih voženj in poskušam ugotoviti razlog, zakaj je do napak prišlo in, kako se ne bi več ponovile. Moja zgodba me nekako polni z energijo. To je pot, na kateri uživam in če hkrati uživaš ob tem, kar počneš, časa in energije ni težko posvetiti temu cilju. 

Špica podcast: Ja seveda to je zmagovalna kombinacija. Kaj pa glava oz. kako pomembno je misli usmeriti v pravo smer?  A lahko sploh kdo zmaga, ki je mogoče fizično res v vrhunski formi, v glavi pa je negotov, prestrašen in mogoče dvomi vase? 

Ja, glava bi res rekel, da ima vpliv na rezultar. In vsakič, ko jaz premagam Benjamina, vsakič zmagam. Če želiš izkušnje iz treningov prenesti na tekmovanje, kjer si pod velikim pritiskom je pomembno, da si tudi sam pri sebi odločen in samozavesten in, da na progi zaupaš svoji intuiciji. In vsekakor tudi fizična priprava veliko vpliva na rezultat. Ker glava lažje krmili telo, ki je natrenirano.  

Špica podcast: In katero goro boste zdaj premaknili. Kako si postavljate športne cilje in prioritete? 

Beni: V bistvu se trudim optimalno pripraviti za vsako tekmo. Med tekmami tako ne razlikujem veliko. Mi je pa, razen v olimpijskem letu, največja prioriteta svetovno prvenstvo. Rad si postavljam visoke cilje in zavedam se, da sta želja in volja ter treningi tisto, ki te na koncu pripeljejo do doseganja teh ciljev.  

Špica podcast: Ste kdaj pomislili, kaj bi delali, če ne bi bili športnik? 

Beni. Ko sem bil mlad sem veliko razmišljal o tem, da bi bil policist. To je bila nekako vedno želja in se mi zdi, da se mi je mogoče po tej plati želja uresničila. Skozi šport sem namreč zaposlen v športni enoti policije.  

Špica podcast: Kaj pa je pri vaši karieri vrhunskega športnika najtežje in kaj je tisto, kar vas osrečuje? 

Beni: Hm, največ izzivov imam z logistiko in s poškodbami. Prav poškodbe so tiste, ki se jih najbolj bojim, ker mi predstavljajo največjo oviro na poti. Zadnjo poškodbo sem imel leta 2019 – šlo je za poškodbo kolena in to je bil najtežji trenutek v moji karieri. In takrat sem za en trenutek res mislil, da je vsega konec. Kasneje pa sem v bistvu ob podpori moje družine in prijateljev ter zdravnikov, poškodbo uspešno saniral. Osrečuje me pa zadnje čase v bistvu kar vse, bi lahko rekel. Osrečuje me čas z družino, pa potepanja po svetu in jasno, ko težko in dobro delo prinese rezultate. 

Špica podcast: Na v Špici nas pa večkrat osrečuje, če komu pomagamo optimalno organizirati čas. Dajte mi povedati, kaj pa vam pomeni čas? Kakšen je vaš odnos do časa? 

Čas mi pomeni veliko, predvsem, ker ga imam vedno premalo na voljo, da bi izpeljal res vse kar hočem. Zato je res potrebno, da do potankosti načrtujem dan, da lahko res izpeljem vse načrtovane aktivnosti. Najbolj je čas delal v mojo korist na olimpijskih igrah, ko sem v najkrajšem možnem času prišel do cilja. 

Špica podcast: Kdaj ste si pa najbolj želel da bi imel še več časa? 

Beni: Ja mogoče, bi si želel po olimpijskih igrah, da bi imel več časa z družino. Pa sem moral takoj leteti naprej, na svetovne pokale in pa svetovno prvenstvo. In pa recimo po poškodbi, ko sem zgubil dva meseca treninga in skoraj brez priprav pripotoval na evropsko prvenstvo, kjer se lahko potem res le trmi in neverjetni želji po vrnitvi zahvalim za naslov evropskega prvaka.  

Špica podcast: Nama se na žalost čas že počasi izteka. Moram reči, da gre kar hitro, ob tako zanimivem sogovorniku. Povejte mi še, če bi imeli več časa, kaj bi z njim počeli. 

Beni: Ja vsekakor bi še naprej raziskoval kotičke sveta svojo družino. Rad bi se jim oddolžil za vse moje odsotnosti med športno kariero. 

Špica podcast: Beni, prišla sva do zaključka najinega pogovora. Res hvala, da ste si vzeli čas za nas. Mi vam pošiljamo dobre misli vse do Reuniona in vam želimo, da bodo treningi uspešni in, da vas ponovno čaka še eno zmagovito leto brez poškodb. Seveda, ter, da se boste povzpeli na samo špico svetovnega kanuju. 

Beni. Super! Najlepša vam hvala za vaše povabilo in za vso podporo, ki mi jo nudi Špica, ki mi predstavlja nekakšen veter v jadra proti novim zmagam.

Hvala in srečno.