Vaša logistika – gonilo rasti ali skriti strošek?

Tone Stanovnik, direktor podjetja Špica International, je okoli sto udeležencev nagovoril s prilagojenim slovenskim pregovorom. Zanj namreč čas ni denar, je kar zlato. »Čas je zlato, zato ga obrnimo sebi v prid. Logistika je (tudi) borba s časom. Pri čemer morajo podjetja izpolnjevati še cel kup drugih pogojev in standardov. Ideal ravno ob pravem času zadnja leta nadgrajuje še koncept ravno v pravem zaporedju, kar pomeni, da za najboljše rezultate ni treba biti nujno najhitrejši, zelo pomembni sta točnost in natančnost. Sploh v luči zajezitve stroškov logistike, kot vam bodo zaupali moji sodelavci,« je dejal Stanovnik.

Domača logistika zadeva ob infrastrukturne meje

A še preden so strokovnjaki podjetja Špica udeležencem dogodka predstavili najboljše prakse na različnih področjih logistike in skladiščnega poslovanja, je t. i. veliko sliko stanja slovenske logistike orisal in opisal predsednik Slovenskega logističnega združenja Igor Žula: »Slovenci smo v globalnem merilu res palček, a imamo svoje adute. Obvladamo proizvodnjo manjših serij, ki jih velikani niti ne povohajo, znamo poskrbeti za kakovost izdelkov, kar je velika prednost pred konkurenti. Nas pa močno tepe zaostanek, ki smo ga v zadnjih letih pridelali na področju infrastrukture, kjer smo dobesedno spali. Zastoji na cestah in železnici so posledica preteklih napak. In še kar spimo, saj ni konkretnega premika na ključnih investicijskih projektih države. Vidi se, da tudi ni dovolj znanja oziroma strokovnjakov na teh projektih, svoje pa začinita še omejujoča zakonodaja in vmešavanje politike«.

Žula je poudaril, da bomo manko naložb v tehnološko modernizacijo čutili še dolgo. Kot podjetja in kot država. 17 milijonov evrov, ki so slovenskim podjetjem na voljo v okviru razpisa za digitalno preobrazbo poslovanja, je odločno premalo za kakršenkoli preboj na tem področju. Izpostavil je tudi premajhen poudarek sistematičnemu razvoju, podcenjevanje IT-podpore ter podatkov v transportu in logistiki. Podjetja danes podatke rabijo za avtomatizacijo skladišča, proizvodnje, transporta itd. »S takšnim stanjem se ne smemo sprijazniti. Oholost je mati nazadovanja – ko misliš, da si najboljši, nazaduješ. Država in podjetja zato rabimo ambicijo, da bomo boljši. Evropski logistični indeks jasno kaže, da nazadujemo oziroma se vsa okolica razvija hitreje od nas. To bi nas moralo resno skrbeti.«

Z delovno silo je križ

Kot je skozi slovenske in evropske primerjave podatkov predstavil Žula, se panoga logistike sooča z velikim pomanjkanjem delovne sile, ki ga še dodatno potencira padanje produktivnosti dela. Delavci v skladišču so med slabše plačanimi, takšna je tudi motivacija, veliko je fluktuacij in napak. Vse to pa še dodatno povečuje stroške dela in poslovanja podjetij. »Delovne sile za skladišča ni, ne le domače, še s tujimi delavci imajo podjetja velike izzive. Smo preveč regulirana država. Pri čemer imamo ene železnice in eno pristanišče, kar bi veljalo bolje izkoristiti in optimizirati logistiko. Kot predstavnika pomembnega panožnega združenja me boli že to, da kot država nimamo resne strategije razvoja logistike in prometa. Prva sprememba, ki bi jo morali uveljaviti, je postavljanje strokovnjakov na prvo mesto vseh pomembnih funkcij in projektov v državi – to ne smejo biti politični stolčki. Prizadevati si moramo za poenostavitev gradbene zakonodaje, pametne naložbe in predvsem se resno lotiti digitalne preobrazbe.«

Logistika ima vpliv na 90 % BDP Slovenije

Še bolj podrobno je izzive domačih podjetij na področju logistike razčlenil in analiziral dr. Marko Cedilnik, bivši direktor logistike v podjetju Mercator d. d., ki je poudaril, da Slovenija krvavo potrebuje nacionalno strategijo logistične odpornosti, saj trenutni kazalniki kažejo nazadovanje na skorajda vseh področjih v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Izpostavil je t. i. proračun potovalnega časa, ki vpliva tako na posameznike kot podjetja, in veliko težavo preobremenitve cestnih povezav, ki je povprečno hitrost na slovenskih avtocestah v lanski poletni konici spustila na 40 km/h, letos pa verjetno še nižje. Logisti in prevozniki na ta račun izgubljajo dragocen čas in prihodke, trpi pa celotno gospodarstvo.

Cedilnik je tudi realno povzel naložbeno kulturo podjetij: »Naložbe se morajo hitro povrniti – če so daljše od enega mandata direktorja, niso zanimive za podjetja. Pa še odvisno od tega, kje v posameznem mandatu se nahajajo. Posledično je težko pričakovati resen razvoj in preboje, saj to stane. Danes so skoraj vsi poskusi predragi, če jih podjetje ne opravi v digitalnem svetu. Prav zato je treba več investirati v digitalne tehnologije, kot so digitalni dvojčki, simulacije, umetna inteligenca, ki pa dobre rezultate dajejo le, če imajo podjetja zbrane in urejene podatke. Digitalna preobrazba logistov je zato nujna. Sam pogosto rečem, da je viličar lopata logistike. Napredek v skladiščnem poslovanju danes predstavljajo avtonomno vodena vozila (AGV).«

Digitalizacija skladiščnega poslovanja je nuj(n)a

V nadaljevanju je Aleš Habič iz podjetja Špica predstavil izzive in vlogo modernih skladišč. Skladišča so motor oskrbovalnih verig, urejeno skladiščno poslovanje pa je pogoj, da se podjetje lahko sploh razvija (naprej). »Skladišče mora znati aktivno upravljati z zalogami – in njihovimi atributi (sarže, roki uporabnosti …) skladno z zahtevami kupca. Sodobno skladišče je ključni člen oskrbovalne verige, saj vpliva na denarni tok in likvidnost v podjetju,« je dejal Habič in v nadaljevanju predstavil vrsto dobrih praks posodobitev in nadgradenj skladiščnega poslovanja ter proizvodnje podjetij z uvedbo skladiščnih informacijskih sistemov (WMS). »Razlogov za uvedbo modernega sistema WMS je več kot dovolj, prevladujejo odprava napak pri zamenjavi izdelkov, hitrejše iskanje blaga, točno stanje zalog ter natančne dobave kupcem. WMS je gonilo učinkovitosti poslovanja, informacije pa tiste, ki premikajo blago. Občutne pospeške in prihranke pa podjetja občutijo, ko poskrbijo za integracije WMS z avtomatizacijo in robotizacijo.« 

Brez sistema označevanja se svet ustavi

Urban Brodnik pa je izpostavil pomen urejenega označevanja blaga in podal vrsto nasvetov, kako ga prilagoditi procesom podjetja. »Zastareli načini označevanja zavirajo učinkovitost v podjetju, znatne izboljšave zato prinese dokumentni sistem za etikete in urejeno tiskanje, oboje namreč predstavlja temelje sledljivosti blaga, brez katerega se marsikatero skladišče in proizvodnja, z njima pa tudi podjetje preprosto ustavi. Etiket res ne smete podcenjevati.« 

Razvoj etiket je v zadnjem desetletju postal dirka v razvoju materialov, ki vsako leto predstavi sveže inovacije. Danes so podjetjem že na voljo etikete, ki zdržijo 1200 stopinj Celzija (ali pa minus 196 stopinj C, če gremo v drugo skrajnost), na voljo so jim etikete, odporne na najrazličnejše kemikalije, skratka, zanesljivo označevanje blaga je možno in spodbujano. Zahtevnejšim podjetjem so na voljo tudi pametne etikete z vgrajenimi najrazličnejšimi indikatorji – npr. za temperaturo, vlago, itd.  

Tvrtko Ljubić iz podjetja Epson pa je udeležencem orisal trend barvnega tiskanja etiket, ki skrbijo za privlačnejše označevanje izdelkov in so jih za svoje vzele pekarne, butične trgovine, proizvajalci kozmetike in vsi, ki želijo narediti označevanje prodajnih polic privlačnejše in preglednejše. 

Marko Vencelj iz podjetja Zebra pa je v zaključku predstavil še ključne razlike med tehnologijama črtne kode in RFID-značk ter dodano vrednost slednje za posamezne primere rabe. 

Kaj imata skupnega šport in logistika?

Odgovore na to in še marsikatero drugo vprašanje so na okrogli mizi, ki jo je vodil Kamenko Kesar, podajali zanimivi gostje. Dr. Cedilnik je skladiščno logistiko primerjal z zahtevno telesno vabo, saj so pri največjem slovenskem trgovcu v preteklosti v skladiščih vsak dan pripravili okoli 1500 ton blaga, kar pomeni, da je skladiščno osebje bilo zelo obremenjeno, sploh v primerih kakšnih slabše načrtovanih akcij (kot npr. večje število težjih izdelkov). Občinstvo je razvnel tudi s svojim iskrenim komentarjem dveh strahov: »Zame je bila nočna mora vsakič, ko se je v podjetju govorilo o logistiki in sem moral na zagovor k vodstvu. Posledično je bila tišina enaka pohvali, saj je to pomenilo, da stvari delujejo. Največja nočna mora pa je bil marketing oziroma nepredvidljive zahteve manj izkušenih sodelavcev iz marketinga, ki so presegale sposobnosti našega logističnega ekosistema.« 

Kot primer vrhunsko urejene logistike pa je Gaber Kržišnik, novinar in komentator motociklističnih dirk, izpostavil tekmovanje MotoGP. Organizator le-tega, podjetje DORNA, med vsako dirko premakne okoli 850 velikih zabojnikov oziroma 400 ton opreme, pri čemer skupaj s partnerjem DHL upravlja tudi štiri lastna velika transportna letala. »V treh desetletjih od kar spremljam ta šport se še ni zgodil najhujši scenarij, da oprema ne bi prišla pravočasno na lokacijo, pa čeprav so kakšna dirkališča dobesedno sredi ničesar, stran od civilizacije.«

Povsem nasprotne izkušnje z logistiko pa imajo danes kolesarji. Jure Berk, bivši profesionalni kolesar, ki izdeluje butične ergonomske kolesarske sedeže, je izpostavil veliko improvizacije, tudi na največjih kolesarskih dirkah, ki so jih zadnja leta znatno prizadeli tatovi – celo do te mere, da so najboljše kolesarske ekipe svoja kolesa posodile tekmečevim kolesarjem. 

Dogodek se je zaključil s kosilom in mreženjem.