Tovorni vlak prihodnosti bo živo, podatkovno povezano vozlišče logistične verige

Digitalna revolucija neizogibno trka tudi na vrata tirne logistike. Prihodnost prinaša t. i. »digitalni tovorni vlak« – prevozno sredstvo, ki bo prek tehnologij 5G, naprednih sistemov vodenja in avtomatskih spenjač neposredno integrirano v B2B-procese naročnikov. Direktor družbe SŽ – Tovorni promet, mag. Ernest Gortan, je z nami delil napredek na področju digitalizacije železniškega prometa in pojasnil, katere IT-projekte razvijajo v podjetju, kje se skrivajo največje ovire pri mednarodni izmenjavi podatkov in zakaj digitalizacija ni več strošek, temveč pogoj za preživetje na trgu.

Na podlagi vaših izkušenj, kako so slovenska podjetja (vaši naročniki) dejansko pripravljena na korenite spremembe delovanja, ki jih prinašata digitalizacija in avtomatizacija logistike?

Logistična podjetja se zavedajo potrebe po optimalnem delovanju dobavnih verig. Zato že nekaj desetletij opažamo konsolidacijo trga logističnih storitev preko prevzemov in strateških partnerstev. Konsolidacija omogoča lažjo optimizacijo dobavnih verig tako na področju fizičnega pretoka blaga kot tudi na segmentu pretoka informacij. Slovenska podjetja se tudi vedno bolj zavedajo pomena digitalizacije. Ne gre več za novost, temveč za enega od ključnih elementov konkurenčnosti in odpornosti dobavnih verig ter učinkovitega poslovanja. V zadnjih letih so na logistične verige vplivali številni do tedaj tako rekoč nesluteni dogodki. »Covidna« kriza, vojna v Ukrajini, napadi na ladje v Rdečem morju in zaprtje Hormuške ožine so s seboj prinesli dodatno zavedanje pomena sodobnega upravljanja dobavnih verig. Podjetja, ki delujejo na mednarodnih trgih in so vključena v kompleksne logistične tokove, se zavedajo pomena digitalizacije in avtomatizacije logistike. Seveda pripravljenost na spremembe pri vseh podjetjih ni enaka, a zavedanje o nujnosti digitalne preobrazbe je vedno bolj prisotno. Zaradi novih tehnologij stalno prihaja do novih možnosti avtomatizacije in podjetja, ki ne sledijo novim tehnologijam, lahko hitro izgubijo svoj položaj na trgu.

Ali vaši poslovni partnerji razumejo prednosti digitalizacije in avtomatizacije kot orodij za večjo zanesljivost, ali pa nanju še vedno gledajo le kot na dodaten strošek?

Velika večina blagovnih tokov, ki jih servisiramo, je zelo občutljiva na nestabilnosti v logističnih verigah. V primeru motenj hitro pride do zaustavitve proizvodnje ali do praznih skladišč v maloprodaji, kar lahko povzroči veliko poslovno škodo. Večina naših poslovnih partnerjev ve, da je digitalizacija nujen korak v zagotavljanju učinkovitosti, preglednosti in zanesljivosti poslovanja. V logistiki je poleg samega prevoza pravočasna in kakovostna informacija tako rekoč enako pomembna. Zlasti to velja v času, ko na slovenskem železniškem omrežju potekajo številna dela. Zaradi njih prihaja do odstopanj od predvidenih voznih redov. Naše prevozne storitve so pomemben del poslovanja več pomembnih slovenskih in tudi tujih podjetij. Zato s sistemom E-tovorni promet strankam ponujamo različne e-rešitve, kot so elektronski tovorni list, sledenje pošiljkam, elektronsko povpraševanje in naročanje vagonov, elektronska specifikacija računov in arhiv pošiljk. Z njimi si prizadevamo olajšati poslovanje našim uporabnikom. Gre za rešitve, ki so dobro sprejete. Podjetja namreč vse bolj cenijo možnost sprotnega spremljanja pošiljk, hitre izmenjave podatkov ter natančnejšega načrtovanja proizvodnih in distribucijskih procesov.

Ali opažate, da naročniki z bolj avtomatiziranimi in digitalno vodenimi skladišči lažje obvladujejo nihanja v železniškem prometu in zamude?

Takšna podjetja praviloma poslujejo bolj stabilno, saj natančno spremljajo in načrtujejo zaloge. Lahko se hitreje prilagajajo in bolj učinkovito upravljajo pretok blaga. Naš ključni omejitveni dejavnik je zmanjšana zmogljivost slovenskega železniškega omrežja zaradi številnih investicijskih del. To od prevoznikov zahteva visoko stopnjo prilagodljivosti pri načrtovanju prevozov in učinkovito komunikacijo. Zaradi nezanesljivosti dobav morajo podjetja imeti večjo zalogo oziroma uporabljati alternativne dobavne poti. Pri tem je ključno, da se na podlagi realnih informacij pravočasno odločajo o ukrepih, ki jim omogočajo optimalno upravljanje zalog. Podjetja, ki imajo sodobno organizirano skladiščenje, se bolje prilagajajo na vsakodnevne izzive.

Kaj so po vašem mnenju največje ovire pri uvajanju digitalnih sprememb v velike, tradicionalno strukturirane sisteme, kot je železniška logistika?

Železniška logistika je kompleksen in visoko reguliran sistem, ki se spreminja počasi, saj povezuje številne deležnike, procese in informacijske sisteme. Uvajanje digitalnih sprememb zato zahteva veliko sprememb, tudi na področjih delovnih procesov in organizacijske kulture. Poleg tega so se v preteklosti železniški sistemi v posameznih državah razvijali ločeno, ni bilo usklajenega razvoja. Zato je poseben izziv zagotavljanje združljivosti oziroma interoperabilnosti med različnimi informacijskimi sistemi v mednarodnem prometu, kjer vlak prečka več držav. Za uspešno digitalizacijo sta potrebna odprta izmenjava standardiziranih informacij in skupno razumevanje koristi med vsemi udeleženci v logistični verigi.

Kako pa bo izgledal »digitalni tovorni vlak« prihodnosti in kako bo integriran neposredno v poslovne procese vaših B2B-strank?

V družbi SŽ - Tovorni promet vidimo digitalizacijo kot pomemben gradnik razvoja trajnostne železniške logistike. Prepričani smo, da bodo povezani podatki, avtomatizirani procesi in večja preglednost ključni za nadaljnjo krepitev konkurenčnosti železniškega prevoza blaga. V našem podjetju zato že poteka več IT razvojnih projektov, ki bodo tako nam kot našim strankam omogočili enostavnejše, hitrejše in bolj učinkovito poslovanje. Nadaljevali bomo tudi vgradnjo enotnega evropskega sistema za vodenje, nadzor in upravljanje železniškega prometa ERTMS. Ta nadomešča številne nacionalne signalno-varnostne sisteme, ki so v preteklosti oteževali čezmejni železniški promet. Naslednji pomemben korak bo komunikacijski sistem FRMC, ki bo nadomestil sedanji sistem GSM-R. FRMCS, ki temelji na tehnologijah 4G/5G, bo eden od ključnih temeljev digitalizacije evropskih železnic v prihajajočih desetletjih. Veliko pa pričakujemo tudi od uvedbe digitalne avtomatske spenjače, ki omogoča samodejno mehansko spenjanje vagonov ter hkratno povezavo električnih in podatkovnih vodov.

Digitalni prenos podatkov med vagoni in lokomotivo bo omogočal boljši nadzor nad vlakom, spremljanje tehničnega stanja vagonov v realnem času ter uvajanje naprednih avtomatiziranih procesov. Tovorni vlak prihodnosti torej ne bo le prevozno sredstvo. Povezan bo z logistično verigo ter bo omogočal stalen pretok informacij med vlakom, terminali in strankami.