NE SPREGLEJTE  •  🚀 Vabljeni na brezplačni webinar "Kako narediti oskrbovalno verigo ZELENO", 15.5.24 od 9.00 - 09.45 ure => REGISTRIRAJTE SE  
Choose languageLanguage
Blog

Špica International podjetjem pomaga povečati produktivnost skladišča

Špica International podjetjem pomaga povečati produktivnost skladišča
Avtor
Sabina Petrov, Finance
 
8 minutno branje
Datum
11/10/2019

Informacijsko podprto skladiščno poslovanje omogoča hitrejše obračanje blaga ter s tem manjši obseg zalog in vezanega kapitala, zato lahko podjetje z njim pozitivno vpliva na likvidnost in denarni tok. Digitalizirano skladišče zaposlenim omogoči večjo kakovost dela, kar pomeni, da lahko ti bolje zadovoljujejo zahteve svojih kupcev – tako znotraj kot zunaj podjetja.

Tako prednosti digitalizacije skladiščnega poslovanja povzema Aleš Habič, vodja prodaje za rešitve upravljanja skladišč WMS (warehouse management system) v podjetju Špica International, ki ima bogate izkušnje pri sledenju materialnih tokov v proizvodnji in skladišču.

undefined

Na področju informatizacije skladiščnega poslovanja se v zadnjih letih zelo veliko dogaja v srednjih podjetjih,  pravi Aleš Habič, vodja prodaje za rešitve WMS v družbi Špica International

Razmere na terenu zelo različne

Na vprašanje, kako na podlagi svojih izkušenj s terena ocenjuje razmere pri upravljanju materialov v skladiščnem poslovanju podjetij v Sloveniji, odgovarja, da so te precej dobre, a so razlike med podjetji precejšnje.

»Pri našem delu se srečujemo tako s podjetji, ki imajo skladiščno poslovanje podprto s sodobnimi informacijskimi rešitvami, kot tudi s takšnimi, ki so šele na začetku poti. Med prvimi najdemo zlasti velika podjetja v dejavnostih, ki že po svoji naravi zahtevajo dobro informatizacijo vseh procesov v skladiščih, recimo farmacija, živilska industrija in tako naprej. Zaradi zahtev po sledljivosti izdelkov, ki jo pred dobavitelje sestavnih delov za avtomobilsko industrijo postavljajo proizvajalci, je raven digitalizacije skladiščnega poslovanja zelo visoka tudi v tej panogi,« je povedal Habič.

Dodaja, da morajo avtomobilska podjetja zaradi morebitnih odpoklicev namreč natančno poznati izvor vseh sestavnih delov. To po drugi strani pomeni, da morajo proizvajalci sestavnih delov pri svojem skladiščnem poslovanju natančno beležiti, komu so poslali oziroma izročili posamezne serijske številke, lote ali sarže izdelkov.

Srednja podjetja v digitalizacijo z velikimi koraki

Kot ugotavlja sogovornik, se na področju informatizacije skladiščnega poslovanja v zadnjih letih zelo veliko dogaja v srednjih podjetjih. »Zlasti v tistih, ki so z rastjo svojega obsega poslovanja postopoma prerasla zdajšnje metode dela in se zavedajo, da imajo v skladišču težavo in da bodo lahko z vlaganji v digitalizacijo procesov naredila korak naprej.«

Pri malih podjetjih so aktivnosti na tem področju najmanj intenzivne. »Čeprav tudi v malih podjetjih poslovanje postaja vse bolj zahtevno, saj so naročila kupcev čedalje bolj razdrobljena, s tem pa obvladovanje toka materiala in tudi drugih procesov vse kompleksnejše, pa zanje vložek razvoj skladiščnega poslovanja in njegovo digitalizacijo pogosto pomeni zelo velik finančni zalogaj. Zato so manjša podjetja pred svojevrstnim izzivom,« ugotavlja sogovornik.

Ob skladišču tudi dostava blaga

Srednja podjetja ob vlaganjih v razvoj svojega skladiščnega poslovanja pogosto naredijo še korak naprej in se posvetijo tudi digitalizaciji dostave blaga do kupca, pravi Aleš Habič.

»Želijo namreč imeti informacije oziroma vpogled v to, kaj se z njegovim blagom dogaja na poti do kupca, ali je blago do kupca prišlo v dogovorjenem časovnem oknu, je do kupca prišlo vse blago, ki ga je naročil, in podobno. Tako da se podjetja zelo pogosto odločajo za paket skladišče in dostava,« je dodal.

Kupci so tako zunaj kot znotraj podjetja

Pri skladiščnem poslovanju kupec lahko pomeni tako končnega porabnika kot proizvodno podjetje, ki mu podjetje dobavlja proizvedene izdelke za nadaljnjo vgradnjo, pa tudi posamezne proizvodne linije znotraj podjetja, ki jih je treba za nemoten proces dela pravočasno oskrbovati z vsemi potrebnimi materiali in surovinami. »Med kupci skladišča ni razlik. Vsi imajo svoje zahteve in potrebe, ki jih mora skladišče zadovoljiti,« je poudaril sogovornik.

»Razumljivo je, da podjetja največjo pozornost posvečajo svoji osnovni dejavnosti, na primer proizvodnji, kjer dodajo vrednost za kupca, in prodaji, saj od tega vsi živimo in je to normalno. Dejstvo pa je, da do materialnega stika z kupcem pride prek skladišča, ko se naročeno blago kupcu dobavi,« je opozoril in dodal, da ta je del prodajnega procesa pogosto slabši, kot bi lahko bil.

»Mantra iz preteklosti 'za skladišče je dobro' danes ne sme več držati. Kupec pričakuje dogovorjeno, saj to tudi plača. To pa pomeni, da mora do kupca priti ustrezno blago, pravočasno, v pravi količini, tudi ustrezno elektronsko opremljeno, da bo zadovoljen. To po drugi strani pomeni, da mora imeti ekipa v skladišču na voljo ustrezna orodja, tako strojna kot programska, ki ji pomagajo, da bo lahko zanesljivo in hitro delala,« poudarja Habič.

Nadgradnja ob rasti poslovanja

Na terenu so pogosto pokaže, da so podjetja tehnološke rešitve, ki jih trenutno uporabljajo pri svojem skladiščnem poslovanju, že prerasla. »Kar je delovalo včeraj, danes zaradi povečanega obsega poslovanja in kompleksnejših zahtev kupcev ter drobljenja naročil praviloma ne zadošča več,« poudarja sogovornik.

To pojasni s primerom podjetij, ki za evidentiranje blaga ob vhodu v skladišče sicer uporabljajo elektronsko opremo oziroma skenerje, a ker nimajo elektronsko podprtega razporejanja blaga na police, se kaj hitro zgodi, da blaga, ki bi ga bilo treba odpremiti kupcu, ne najdejo, ker ob vhodu v skladišče zaposleni iz različnih razlogov niso zabeležili, na katero lokacijo so ga odložili. »Vedo, da blago v skladišču je, a morajo narediti skoraj inventuro skladišča, da najdejo pravo paleto,« precej pogosto zagato opiše Aleš Habič.

Na terenu se pogosto pokaže, da so podjetja tehnološke rešitve, ki jih trenutno uporabljajo pri svojem skladiščnem poslovanju, že prerasla, pravi Aleš Habič iz Špice International.

Optimizacija zalog …

Optimizacija zalog je zaradi svojega vpliva na bilanco podjetja in posledično na uspeh vodstva zelo pomembna. »Sposobnost skladišča, da pošlje pravo blago oziroma pravi izdelek s pravimi lastnostmi, kot so rok do preteka uporabnosti, lot in podobno, kupcu glede na njegove zahteve ter skrb, da v skladišču starejše blago ne zastaja in ga je zato v nekem trenutku treba odpisati, da so informacije o zalogi in njeni razpoložljivosti prave, je ena od osnovnih funkcionalnosti skladiščnega sistema,« poudarja sogovornik.

… in prostora

Druga pomembna lastnost je po njegovih besedah optimizacija prostora, ko lahko podjetje z različnimi strategijami za uskladiščenje blaga maksimalno izkoristi prostor, ki je na voljo.

»Če imamo za določen izdelek rezerviranih nekaj mest v skladišču, se lahko zgodi, da so ta mesta polna in da moramo to blago uskladiščiti na neko drugo lokacijo. Tega brez ustrezne programske podpore ne moremo nadzorovati. Ne le da se čez nekaj časa pozabi, kam je bilo blago odloženo, in ga pozneje zelo težko najdemo, hkrati imamo v 'zapolnjenem' skladišču prazna mesta, kamor si blaga 'ne upamo' uskladiščiti, saj so namenjena drugim izdelkom,« razmere opisuje Aleš Habič.

Vnašanje reda

In opozori na še eno pomembno prednost digitalizacije skladiščnega poslovanja. »Programsko rešitev za podporo skladišču podjetje seveda vpelje zato, da bodo podatki točni in sproti na voljo. Za to pa morajo biti vse aktivnosti, vsak iznos in vnos blaga, narejene na podlagi dokumentov. Izgovorov, kot so: samo tole vzamem, bomo potem zapisali, ne sme biti več. To vnaša red v postopke v podjetju in šele zdaj je skladišče lahko odgovorno za blago v skladišču. Hkrati pa je lahko takšno skladišče neposredno povezano z nabavno in prodajno funkcijo podjetja, ki imata sprotni vpogled v stanje v skladišču,« je poudaril.

Z optimizacijo do večje produktivnosti

Zaradi možnosti priprave številnih poročil nadgradnja ali uvedba programskih rešitev omogoča organizacijo blaga v skladiščih na podlagi različnih meril, denimo abc analiza blaga z največjim obratom, in tudi nepristransko ocenjevanje produktivnosti ekipe.

»Izkušnje pri tem so zelo pozitivne. Vodja logistike oziroma skladišča namreč zgolj obesi poročilo o produktivnosti članov ekipe na tablo in vsak zaposleni lahko vidi, kje je v primerjavi s kolegi. Posledično se avtomatsko dvigne produktivnost celotne ekipe, v nekaterih primerih se je zmanjšalo nadurno delo ali izmena,« sklene sogovornik.