Skladišče, ki prinaša dobiček

Dogodek o modernizaciji skladiščnega poslovanja, ki ga je na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) organiziralo podjetje Špica, je privabil več kot 70 strokovnjakov iz domačih podjetij. In ti so imeli tokrat kaj slišati – predvsem to, kako hitro povrniti naložbe v zgledno urejeno skladiščno poslovanje in še kaj zaslužiti. 

"Če razmišljate o digitalizaciji vašega skladišča, me kontaktirajte na ales.habic@spica.com ali pokličite na 041 764 990. Z veseljem vam bom pomagal pri iskanju najboljše rešitve za vaše podjetje."

»Pomembno je, da izzive v logistični verigi rešujete celovito. Tako kot en sam, naj bo še tako moderen, stroj še ne prinese rešitve v proizvodnji, saj to zavirajo druga ozka grla, naj bodo tudi vaše inovacije v skladišču celovite. Trendi so jasni – pošiljke blaga se vse bolj drobijo, »takt« skladišča pa je vedno hitrejši in temu se je treba prilagoditi. Zmagujejo tisti, ki delajo hitro in predvsem usklajeno,« je uvodoma dejal Tone Stanovnik, direktor podjetja Špica International, in dodal:

»Japonski pregovor pravi, da šele, ko se nivo vode spusti, lahko vidite kamne v reki. Te kamne odstranite in spet bo steklo. Enako velja v logistiki in celi logistični verigi – odstranitev ozkih grl vam lahko prinese izjemne pospeške in učinkovitost. Ter seveda dobiček.« Tone Stanovnik, direktor Špica International.

Skladišče je sistem in zahteva sistematično ureditev

»Skladišče je vaš materialni stik s kupcem (ali proizvodnjo). Je točka, kjer morajo stvari delovati brezhibno – prava stvar, pravilno pakirana, pravilna količina itd. To je tisto, kar konec dne prinaša denar,« je svoj dejal Aleš Habič, strokovnjak za skladiščno poslovanje v podjetju Špica in izpostavil ključne trende na področju interne logistike. 

Letošnji sejem Logimat, največji sejem na svetu s področja logističnih rešitev, je bil jasen znak, da stvari gredo v smer vse večje avtomatizacije in robotizacije pa tudi rabe tehnologij umetne inteligence.  »Pomanjkanje delovne sile v zahodni Evropi pa tudi drugod po svetu ima očitne posledice – avtomatizira se vse, kar se lahko, ne glede na to, ali je standardizirano ali ne. Avtonomna vozila, centralne komisionirne postaje, komisionirni roboti, te in podobne rešitve že vstopajo v sodobna skladišča,« je pojasnil Habič, a poudaril, da so kri v ožilju skladišča še vedno in predvsem kakovostni podatki:  

»Blago leži v skladišču dokler ga podatki oziroma informacije ne premaknejo. A tudi tu opažamo spremembe. S pomočjo umetne inteligence, ki prevzame zbiranje in obdelavo informacij, postanejo skladiščni delavci še bolj učinkoviti.« je dodal Habič. 

Izzivov v evropskih skladiščih sicer ne manjka. Od »zimzelenih« pomislekov glede točnega stanja zalog, občasnih napak z zamenjavami izdelkov, ki so povezane z (ne)natančnostjo komisioniranja ali prevzema do nadpovprečne fluktuacije kadrov. Iskanje in odlaganje ter pakiranje blaga niso ravno opravila z visoko dodano vrednostjo, če niso ustrezno vodena in nadzorovana, lahko podjetju povzročajo dodatne/nepotrebne stroške. Prav zato podjetja vlagajo v sistemske rešitve, kakršni so sistemi za skladiščno poslovanje WMS.  

»Rezultat uvedbe sistema WMS so urejeni procesi v skladišču, urejeno stanje zalog blaga, optimizirani in informatizirani procesi v skladišču. Tak sistem tudi nadzoruje in vodi delo osebja, olajša in pohitri uvajanje novih sodelavcev, predvsem pa se po njegovi zaslugi vse v skladišču dogaja v realnem času,« je poudaril Habič.

Podjetja želijo in uporabljajo vse bolj napredne funkcionalnosti

Digitalizacija procesov v skladišču je naslednji imperativ, s katerim želijo podjetja doseči odpravo rabe papirja in ročnega vnosa podatkov, ki je pogost vir napak (in stroškov). Z digitalizacijo skladiščnega poslovanja postane tudi iskanje in komisioniranje izdelkov hitrejše in natančnejše, lažje se zagotavlja sledljivost blaga. 

»Komisioniranje blaga je praktično najlažji proces v skladišču, posebej odkar imajo podjetja na voljo tudi tehnologijo za glasovno komisioniranje, ki se s posameznim delavcem pogovarja v njegovem jeziku, malodane narečju,« je pojasnil Marjan Vrankar, vodja implementatorske ekipe sistemov WMS v podjetju Špica, in dodal:»

Podjetja iščejo in implementirajo vedno bolj napredne funkcionalnosti, kot so t. i. ASN-prevzem (na podlagi izmenjave podatkov s partnerji), dirigirano uskladiščevanje, karantena, periodična inventura, dopolnjevanje komisionirnih lokacij, alociranje, valovanje, konsolidacija dokumentov … Vedno več je povpraševanja po dodatnih modulih, ki omogočajo integracijo sistemov s storitvami kurirskih služb, poštnih storitev itd.« je dodal Vrankar.

V nadaljevanju sta Vrankar in Habič predstavila tudi Špicin projektni pristop implementacije WMS, ki se začne s poslovno analizo. Tej sledijo definicija projekta, diagnostika, predlog in dizajn rešitve. Rešitev se najprej uvede v testno okolje in preizkusi, zatem pa prevzame nadzor nad skladiščem. »Implementiramo strankam prilagojene rešitve ponudnika Mecalux, ki ga Gartner uvršča v svoj magični kvadrant na področju WMS.  

Vsaka rešitev je prilagojena konkretnemu okolju stranke, zato da je integracija z ostalimi sistemi (ERP) in bazami podatkov čim bolj celovita in delovanje kar najbolj zanesljivo,« je pojasnil Habič. 

Rezultati implementacije sistema WMS, prilagojenega poslovanju podjetja, so očitni in občutni: dvig produktivnosti, manj napak, manj vračil blaga, točne dobave in zaloge, brezpapirno poslovanje ter večje zadovoljstvo zaposlenih in strank. 

Dobra praksa: Zaloker & Zaloker

Dobro prakso digitalizacije skladiščnega poslovanja je v nadaljevanju predstavil Matija Zaloker iz družinskega podjetja Zaloker & Zaloker, ki že več desetletij prodaja medicinsko-tehnične pripomočke. 

»V našem okolju se prepletajo veleprodaja in maloprodaja ter komisijska prodaja. Za piko na i pa gre za medicinske pripomočke, kjer se zahteva sledljivost blaga. Naš sistem je tako rabil prilagoditev trem okoljem in to po meri. Največja posebnost je tudi ta, da lahko v trgovini izdajo blago pacientu – npr. sladkornim bolnikom – še preden ga lahko osrednji skladiščni sistem poknjiži in izda račun ZZZS. Prav izdaja »na kredo« in podoben pristop za reklamacije blaga sta pomenila, da programska rešitev iz police ne pride v poštev.

Prav tako ni prišel v poštev tuji ponudnik, saj smo želeli lokalno podporo in razvoj. Glede na dober renome smo pristali pri podjetju Špica, kjer so svoj tehnično-poslovni ugled v praksi več kot upravičili,« je dodal Matija Zaloker.

Tako je Špico na področju skladiščnega poslovanja pohvalil Zaloker in v nadaljevanju opisal svojo izkušnjo z implementacijo in prilagoditvami sistema ter poprodajno podporo, vzdrževanjem in razvojem novih funkcionalnosti. 

»V lanskem letu smo po pošti odpravili približno 25.000 paketov. Ob 11,4 milijona vrednosti blaga smo imeli konec leta odpisa za vsega 250 evrov, kar je bilo v letih pred uvedbo WMS za nas nepredstavljivo. Kakovosten WMS se tako zanesljivo pozna v denarnici in to pozitivno,« se je pridušal Zaloker. 

Dober WMS niža stroške poslovanja

Da dobre in predvsem dobro implementirane ter podprte rešitve s področja poslovne programske opreme podjetjem pomagajo nižati stroške iz poslovanja, je pojasnil Tomaž Vidonja, poslovno-tehnični svetovalec iz podjetja ELVI d.o.o.. Udeležencem dogodka je pojasnil: »Zgolj nakup najnovejših bralnikov črtnih kod ni modernizacija skladiščnega poslovanja. Za premik naprej je nujna digitalizacija poslovanja celotnega podjetja. Proizvodno okolje ima sistem MES, skladišče WMS, na vrhu teh sistemov pa je sistem ERP. Osnovna težava je v tem, da podatki v podjetjih obstajajo, niso pa integrirani v vse omenjene sisteme. In potem je treba sprejeti še odločitev, kateri med njimi bo diktiral tempo.« 

V nadaljevanju je Vidonja postregel s pomenljivo analizo stroškov slabe kakovosti (kazalnik COPQ), katerim podjetja namenjajo premalo pozornosti.  

»Stroški garancij, pritožb strank, zamud v dobavi in podobni lahko dosegajo tudi 15 do 40 % vrednosti prodaje, tipično pa so nekje na intervali med 5 in 20 %, odvisno od industrije in zrelosti podjetja. Če posamezno podjetje zniža te stroške za 10 do 15 odstotnih točk lahko iz slabega postane odlično.« je dodal Vidonja. 

Za piko na i pa je Vidonja postregel še s pregledom možnosti financiranja naložb – ne le v skladiščni sistem temveč digitalizacijo poslovanja. »Veliko podjetij vidi mamljive številke pri t. i. javnem sofinanciranju, npr. državnih projektih in projektih EU. A nepovratna sredstva s seboj prinašajo tudi veliko stroškov – stroške prijave, zamud – na teh razpisih vedno kaj zamuja, prilagoditev projektov razpisom, včasih padejo stvari v vodo ... Veliko je birokracije in poročil. Zato marsikateremu podjetju, ki želi modernizirati svoje poslovanje, svetujemo, naj ga financira z bančnim posojilom, saj je v teh primerih manj zapletov in administracije, pa še motivacija je večja, zato rezultati ne izostanejo.«