Ne spreglejte  •  Postanite nov naročnik na storitev All hours in si zagotovite 30 % popust na celoletno naročnino. >> Zanima me več  
   
Choose languageLanguage
Blog

Podcast #3: Pravni vidik koronskih ukrepov in njihov pomen za delodajalce

Nina Scortegagna Kavčnik v Spica podcastu
Špica podcast
Avtor
Špica podcast
Datum
27/11/2020

Naša tokratna sogovornica je Nina Scortegagna Kavčnik – vodja Službe za pravne, kadrovske in splošne zadeve pri Obrtno–podjetniški zbornici Slovenije in vodja njihovega Svetovalnega in izobraževalnega centra.

S pravnega vidika nam je predstavila izzive, s katerimi se delodajalci in delavci soočajo v koronskem času. Govorili smo:

  • o protikoronskih ukrepih v praksi
  • novi uredbi na področju evidence delovnega časa
  • o pravnih vidikih dela od doma in njegove prihodnosti. 

6:10 Še preden nas je zadel korona virus, je vlada razpravljala o spremembah v vodenju evidenc delovnega časa. Vi ste v skupini pogajalcev na delodajalski strani. Kakšne spremembe prinaša zakon?

Spremembe zasledujejo predvsem predloge Inšpektorata RS za delo. Delodajalec bi moral za vsakega delavca voditi evidence oziroma registracijo prihoda in odhoda z delovnega mesta. Želja je, da bi razširili pojem definicije delavca, in sicer tako, da bi ta pojem zajemal tudi delavce, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravljajo delo pri delodajalcu, torej tudi preko podjemne in avtorske pogodbe

Predlog je bil, da bi se morale vse evidence voditi elektronsko (ne več v excelu)  in od tega predloga ministrstvo ne odstopa. Predlagali so tudi, da bi se podatek o registraciji delovnega časa ob vsakem vnosu avtomatsko posredoval na FURS, a je po mojih informacijah informacijska pooblaščenka dala odklonilno mnenje na tak način posredovanja informacij.

Spremembe, ki jih prinaša zakon, bodo veljale za vse delodajalce, ne glede na velikost in panogo. To za delodajalce pomeni dodaten strošek nakupa programske opreme, kar je posebej pereč problem pri malih delodajalcih.

Enostavna elektronska registracija in evidenca delovnega časa


10:55 Ko bo konec korona krize, bo verjetno konec tudi množičnega dela od doma. Ali pa tudi ne. Delo od doma je področje delovnega prava, na katerem je še precej možnosti za izboljšave. Kako je država prilagodila delovno zakonodajo na področju dela od doma v času epidemije?

Pravzaprav institut dela od doma v naši zakonodaji obstaja že od leta 1969, tako da ga zaradi epidemije država ni nič kaj dosti prilagajala, ker ga ni bilo treba. V ZDR je delo od doma zakonsko urejeno, po mojem mnenju tudi dokaj ustrezno. Morda bi bilo treba prilagoditi zakonodajo na področju varnosti in zdravja pri delu. Preden delavec začne z delom na domu, mora delodajalec preveriti, ali ima delavec doma varne delovne pogoje. V ta namen lahko pošlje k delavcu varnostnega inženirja, ki preveri pogoje, ali pa delavec posreduje fotografije delovnega mesta oz. izpolni vprašalnik.

Delo na domu ne pomeni dejansko dela tam, kjer je delavec doma, ampak je to delo na daljavo. To pomeni, da delavec lahko dela tudi na vikendu, pri starših ipd. Tam pa delodajalec ne more več preverjati, ali ima delavec varne in zdrave delovne pogoje.  

13:30 Ali lahko delavec sam zaprosi za delo na domu, če se na primer na delovnem mestu počuti življenjsko ogroženega?

Lahko. To je stvar dogovora med delavcem in delodajalcem. Tudi delodajalec ima dve možnosti. Delavcu lahko enostransko odredi delo na domu ali pa delodajalec in delavec skleneta novo pogodbo, v kateri je navedeno, da delavec lahko opravlja tudi delo na domu. V tem drugem primeru bo verjetno delavec opravljal delo na domu tudi po koncu izrednih okoliščin. Verjetno se bo ta oblika dela bolj uveljavila in bo po koncu korone več delavcev delalo na domu.

14:36 Kaj se bo po vašem mnenju s pravnega vidika dogajalo z delom na domu v prihodnje?

Zagotovo ga bo več, zdaj smo prebili led. Gre za drugačno obliko dela, kot je na sedežu delodajalca. Pogosto pravim, da morata biti za delo na domu zrela dva: delavec in delodajalec. Če mora delavec pri delu na domu voditi natančno časovnico, kaj je delal, to nima smisla. Pri delu na domu mora biti vzpostavljen odnos, zaupanje, tako kot v vsakem delovnem razmerju. Zdaj smo tako delodajalci kot delavci ugotovili, da je delo na domu pogosto lažje, cenejše, z njim prihranimo čas.

Vendar delo na domu v tem času, ko se poleg dela ukvarjamo še z majhnimi otroki, smo učitelji in gospodinjimo, ni pravo delo na domu. To bo šele takrat, ko bodo šli otroci v vrtce in šole.  

16:12 Ali je ukinitev javnega prevoza lahko višja sila, zaradi katere delavec ne more priti na delo?

Ja, po ZDR-1 to je višja sila, ki obstoji na strani delavca. Če si delavec ne more zagotoviti prevoza na delo, je to višja sila in v tem primeru delavcu pripada nadomestilo plače v višini 50 % plačila, ki bi ga prejel, če bi prišel na delo, a ne manj kot 70 % minimalne plače. Delodajalcu to nadomestilo plače ne bo povrnjeno, ker trenutno veljavni PKP-5 definira višjo silo samo za primere, ko gre za karanteno delavčevega otroka ali višjo silo na strani delavca. Torej, zaustavitev JP po interventni zakonodaji ni višja sila.  Predlog je, da bi bila v PKP-6 kot višja sila opredeljena tudi zaustavitev javnega prevoza.

18:37 Kakšen razlog zadržanosti mora imeti delavec, ki je zbolel za korona virusom?

Razlog zadržanosti mora biti izolacija. To je poseben razlog, zaradi katerega delavec ne sme imeti stika z drugimi. Pri izolaciji je delodajalec od prvega dne odsotnosti delavca upravičen do povrnitve nadomestila plače s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje – bolniška delavca je v celoti refundirana.  

19:35 Izolacija pa ni enako kot karantena, to moramo razlikovati.

Res je in to pogosto mešamo. Izolacijo ima, kdor zboli, karanteno pa ima zdrav človek, dokler ne zboli. Če pa zboli v času trajanja karantene, pa se ta spremeni v izolacijo, ko delavec javi bolezen svojemu zdravniku.

20:00 Kakšna je razlika med izolacijo in karanteno s stališča stroškov za delodajalca?

Če je zaposleni v izolaciji, stroške dela med odsotnostjo v celoti krije Zavod za zdravstveno zavarovanje. Če pa je delavec v karanteni, krije stroške Zavod za zaposlovanje, vendar le v znesku bruto 1. Razlika med bruto 1 in bruto 2 je strošek delodajalca.  

20:57 Kaj morata narediti delavec in delodajalec, če delavec zboli za korona virusom?

V prvi vrsti mora delavec obvestiti vse, s komer je bil v visoko rizičnem kontaktu. Ta navodila so objavljena na strani NIJZ-ja. Ravnanja delodajalcev so različna. Največkrat gre za samoizolacije ali delo od doma. Vsi ukrepi so vezani na to, da bi preprečili, da bi še kdo zbolel.