Ne spreglejte  •  Postanite nov naročnik na storitev All hours in si zagotovite 30 % popust na celoletno naročnino. >> Zanima me več  
   
Choose languageLanguage
Blog

Podcast #5: Glasovno komisioniranje za optimizacijo skladiščnega poslovanja: primer Merkurja

Primož Janc in Aleš Habič
Špica podcast
Avtor
Špica podcast
Datum
01/09/2020

Pogovarjali smo se, kako naj bi delovalo moderno informatizirano skladišče, kar smo preverili na primeru Merkurjevega skladišča, v katerem so vpeljali sistem glasovnega komisioniranja.


V tokratnem podcastu smo se pogovarjali s Primožem Jancem in Francetom Burgarjem iz podjetja Merkur ter Alešem Habičem iz Špice.

Pogovarjali smo se, kako naj bi delovalo moderno informatizirano skladišče, kar smo preverili na primeru Merkurjevega skladišča, v katerem so vpeljali sistem glasovnega komisioniranja. 

Merkur je slovensko podjetje s 120-letno tradicijo, ki že od svojega začetka ponuja izdelke za »naredi sam« stvari. Njegova želja je postati vodilni trgovec s tehničnim blagom v Sloveniji. 

Primož Janc je v podjetju zaposlen več kot 20 let, sprva v prodaji, zadnjih 13 let pa je direktor logistike. Poleg številnih reorganizacijskih projektov je uvedel prevzemanje s prenosnimi terminali, postopke za odjem logističnih podatkov artikla in tudi glasovno komisioniranje, o katerem se bomo pogovarjali tudi s Francetom Burgarjem, vodjo projektov na področju informatike v Merkurju, ki je poskrbel za vpeljavo številnih projektov, kot so komisioniranje s prenosnimi terminali, integracija avtomatskega kasetnega skladišča Kasto ter prevzem s prenosnimi terminali v skladišču in trgovskih centrih. 

Naš tretji sogovornik pa je Aleš Habič, vodja prodaje rešitev na področju digitalizacije skladišč v podjetju Špica. Sam pravi, da pri svojem delu teži predvsem k merljivim izboljšavam pri skladiščnem poslovanju svojih strank. V sodelovanju z naročniki je dosegel številne rezultate: izboljšane delovne pogoje, dvig produktivnosti in procesne optimizacije v oskrbovalni verigi v Krki, Mercatorju, Gorenju, Merkurju in ostalih slovenskih podjetjih.  

2:40 Kateri so glavni izzivi pri današnjem skladiščnem poslovanju v Merkurju?

Primož: Največji izziv je dobiti dobrega delavca za delo v skladišču. Časi so taki, da predvsem mlajša populacija ni navajena fizičnega dela, primanjkuje jim tudi določena mera odgovornosti, na drugi strani je veliko fluktuacije, kar pomeni, da se veliko časa namenja uvajanju oz. izobraževanju novozaposlenih. To na drugi strani povzroča nekoliko slabšo učinkovitost in manjšo kvaliteto dela.

Na drugi stani gledamo tudi na varnost zaposlenih, ker imamo precej težjega blaga nepravilnih oblik in gre lahko zelo hitro kaj narobe, tako da se je na drugi strani bistveno spremenil tudi poslovni model, ki je danes usmerjen v hitro oskrbovanje kupcev in podjetij v manjših količinah, ne pa v veleprodajo kot včasih.  

Spremenili so se tudi standardi dela: zahteva se večja učinkovitost, natančnost s čim nižjimi stroški na drugi strani.  

4: 27 S kakšnimi izzivi se največkrat soočajo ostala podjetja na področju skladiščnega poslovanja?

Aleš: K Primoževim izzivom bi dodal še probleme pri najemni sili, predvsem tuji, pri kateri je izziv razumevanje jezika. Oskrba in dostava materialov, blaga je usmerjena v zadovoljevanje kupca, zato je zelo pomembno, da je ta kontroliran proces.

Dodal pa bi še, da v nekaterih branžah zakonodaja diktira pravila, dodatne zahteve, ki se pojavijo v skladišču in ki se mu mora ta prilagoditi. Primer: v farmaciji se je z lanskim letom začela serilizacija, vsaka škatlica zdravila ima namreč svojo serijsko številko, in to bistveno vpliva na komisioniranje ter predpostavlja veliko več dela. Podobne zgodbe so tudi v živilski, avtomobilski in kemijski industriji. 

7.12 Kako bi lahko reševali te probleme in kako bi se lahko bolj prilagodili skladišču, modernemu kupcu?

Aleš: Kupec je »kralj«, zato je treba zadostiti njegovim potrebam. Problematiko bi lahko razdelili glede na tipe skladišč. Poznamo: ročno vodena in avtomatizirana skladišča.

V prvih je najpomembnejša človeška delovna sila, zato bi se morali vprašati, kako pomagati njim, da bodo uspešnejši, hitrejši. Menim, da je ena boljših rešitev na trgu uporaba glasovnega komisioniranja, ki je zelo fleksibilna, in tisti vložek, ki ga daš v tehnologijo, se ti zelo hitro povrne. Ročna skladišča so vedno izziv, vanjo je avtomatizacijo težje pripeljati kot v avtomatizirana zaradi različnih dimenzij, vendar je ta potrebna in tudi naša praksa kaže na uspešnost njene vpeljave.  

10.25 Je ob človeški delovni sili tudi kakšna priložnost za avtonomne robote?

Aleš: To področje je zelo novo, vedno so priložnosti. Njegova integracija bi nadomestila nekoristno, manj produktivno delo, ki ga kupec ni pripravljen tako plačati. Robot je lahko cenejša rešitev, kot je komisioniranje, ki je produktivneje in ga upravlja človek. 

11.25 Ena boljših rešitev v zadnjem času je glasovno komisioniranje. Podjetja se pri optimizaciji skladiščnega poslovanja velikokrat odločijo zanj. Kaj to sploh je?

Glasovno komisioniranje (angl. voice speaking) je tehnološka rešitev, ki v skladišču lahko zelo doprinese k produktivnosti in natančnosti dela. Najpogosteje se uporablja v skladiščih z intenzivnim komisioniranjem, nabiranjem blaga ali ob težkih delovnih pogojih. Ideja je, da skladiščniku damo orodje, s katerim bo lahko boljši kot sicer, hkrati mu damo na razpolago tehnologijo, ki je njegov naravni način komunikacije – govor, s katerim odpravimo »mrtve čase«, tj. neefektivnost, ter tako prihranimo čas in stroške. Osvobodi se papirjev, ekranov, ampak preprosto glasovno komunicira s sistemom, ki mu daje navodila, skladiščnik pa mu vzvratno sporoči, da je to naredil. Še ena prednost je možnost govorjenja tujih jezikov, tako da lahko imamo tujo delovno silo; omogoča delo s prostimi rokami in očmi, kar pomeni tudi večjo varnost v skladišču. 

15.10 Za katero podjetje je glasovno komisioniranje torej najprimernejše?

Aleš: V podjetjih, ki veliko komisionirajo, na primer v trgovskih branžah, pri 3PL ponudnikih, tudi v podjetjih s težjimi pogoji: v zamrzovalnicah, hladilnicah. Vedno se pogovorimo z naročnikom in vidimo, če je njegov način dela sploh primeren za tako uporabo. Če ocenimo, da je zadeva primerna, predpostavimo prednosti in ocenimo vrednosti le-teh, da se lažje odloči. 

16.10 So podjetja, v katerih glasovno komisioniranje ni primerno, in zakaj?

Aleš: Ja, seveda. V podjetjih, ki nimajo skladišč, ali so ta majhna, ali če v njem nimajo pravil.  

17.17 France, zakaj ste se odločili zanj? S katerimi izzivi ste se soočali?

France: Že kar nekaj časa smo se ozirali za tehnologijami, primernimi za naš način poslovanja, ki bi pripomogle k dvigu učinkovitosti in izboljšavi kvalitete dela.

Prostorsko smo omejeni, tako da z dodajanjem števila zaposlenih prave rešitve nismo videli. Poleg tega imamo v naboru kar nekaj blaga v nestandardnih gabaritih (je težje, dimenzijsko zahtevno). Ob tem se soočamo tudi z različnimi pogoji dela (delo na prostem, prepih, mraz, dež, poletna vročina …), zato je prihajalo do neljubih dogodkov, slabše kvalitete dela, poškodb blaga. Vsega zahtevnega dela nismo bili zmožni opraviti, kar smo reševali s predčasnimi prihodi na delo ali podaljševanjem delovnika, kar je pomenilo kopičenje viškov ur. Ob hitenju in naglici se dogajajo tudi napake: nezgode in poškodbe tako zaposlenih kot blaga, kar vpliva na kvaliteto dela in posledično do nezadovoljstva kupcev. 

V Merkurju smo v visokoregalnem skladišču že imeli uvedeno komisioniranje s prenosnimi terminali. Naša glavna dilema je bila, ali vpeljemo prenosne terminale ali glasovno komisioniranje. Vse prednosti slednjega so pretehtale, da smo se zanj odločili, predvsem proste roke in oči ter lažje upravljanje z nestandardnimi, težkimi artikli in v težkih pogojih dela. 

19.43 V katerem skladišču pa uporabljate glasovno komisioniranje?

France: Uvedli smo ga predvsem v skladišču s težjimi in nestandardno pakiranimi artikli, tj. v skladišču kemije, kjer imamo veliko paletnega blaga, težje artikle; gradbeni material, sanitarni program, kot so ploščice, vodovodne in elektro inštalacije ipd.  

20.23 Kako ste se tega projekta lotili v Merkurju?

France: Projekta smo se lotili s pomočjo Špicinih ekip iz Zagreba in Ljubljane. Razdeljen je bil na dve fazi: analizo in implementacijo.

V prvi fazi smo ugotovili, koliko opreme potrebujemo ter kako vse postaviti in integrirati z obstoječim e-sistemom. Rezultat prve faze je bil ustrezna dokumentacija in terminski plan.

V drugi fazi je Špicina ekipa pripravila razvoj dodelav, ki so bile specifika Merkurja, pri tem gre predvsem za postavitev algoritma komisioniranja, da je prilagojen našim zahtevam za posamezne dela skladišča. Najtežji zalogaj je bil planiranje, ki smo ga predrugačili. Drugi del je bil razvoj vmesnikov na Merkurjevi strani in dodelava ELP-ja. Potreben je bil pravočasen nakup opreme, postavitev strežnikov baze, inštalacija programske opreme. Sledil je obsežen test, šolanje ključnih uporabnikov in zagon z možnostjo postopne uvedbe in širjenja v nova skladišča.  

22.18 Kakšne cilje ste si postavili na začetku?

France: Povečanje produktivnosti za približno 15–20 %, zmanjšanje števila reklamacij na minimum, kar smo bistveno presegli, boljša urejenost skladišča in pravilna postavitev odlagalnih mest, optimizacija na vseh nivojih. Izbrani sistem v predvidenih skladiščih bo upošteval možnost širitve, novih rešitev tudi na celotno skladišče, visoko regalno skladišče oziroma skladišče zunanje površine, po potrebi tudi na druge lokacije.  

Obstoječi prenosni terminali bodo počasi odslužili svoje in jih bo treba v vsakem primeru nadomestiti. Pri tem je možnost, da se tudi v visokoregalnem skladišču uvede nova tehnologija glasovnega komisioniranja. Izračunali smo, da se investicija zelo hitro povrne – nekje v dveh letih. Na nivoju informacijske podpore pa smo postavili dva strežnika: ločeno produkcijski, da ne obremenjujemo produkcije s popravki; in en strežnik za razvoj in šolo za uporabnike – ti testirajo rešitve, preden gredo v produkcijo. Istočasno smo postavili tri sheme baz na programski opremi ORACLE – isto razvojno, šolsko in produkcijsko. Treba je bilo nadomestiti voice aplikacijo zunanjega proizvajalca in vzpostaviti komunikacijo med voicom in ERP-om. Vse poteka na nivoju baze. Imamo vmesne tabele, ki jih ERP vidi v voice shemi. S pomočjo jobov prenašamo v eno smer komisionirne naloge, artikle in lokacije, nazaj pa prevzemamo transportne enote, ki jih potem obdelujemo v ERP-u, da se stvar zaključi. 

25.20 Kako ste motivirali in vključili svoje zaposlene?

Primož: Glede na situacijo, v kateri se je Merkur znašel pred desetimi leti, je treba vedeti, da velike možnosti za investicije na tehnološkem področju niti nismo imeli. Po večini smo se ukvarjali z reorganizacijskimi projekti, prostorskimi projekti. Ko smo omenili, da se oziramo za novo tehnologijo kot pomoč pri komisioniranju, kakšna posebna motivacija niti ni bila potrebna. Zaposlene smo seznanili z glasovnim komisioniranjem po dobljenem soglasju vodstva. Predstavljeno je bilo predvsem kot pomoč za lažje delo, v težjih pogojih dela. Po tem se je bistveno izboljšala tudi kvaliteta dela. Nekateri zaposleni so pozitivno presenetili z entuziazmom in samoiniciativnostjo pri vseh aktivnostih, ki so uvedbo spremljali. 

27.12 Koliko sodelavcev je sodelovalo pri projektu?

France: Načeloma 3 sodelavci iz zagrebške Špice, vodja projekta je bil iz Špice Ljubljana. Od Merkurja sva sodelovala 2: jaz iz informatike in Leon iz logistike, po potrebi smo vključevali tudi ostale sodelavce v fazi analize. V informatiki so sodelovali še 3 programerji. 

27.58 Kakšni so končni rezultati projekta?

Primož: Na začetku leta smo ga začeli uporabljati na manjšem delu skladišča. Resneje ga uporabljamo slabe pol leta. Upoštevajoč covid situacijo, lahko rečem, da o kakšnih konkretnih rezultatih zelo težko govorimo. Zelo težko delamo primerjave s preteklimi leti, ki so bila z vidika poslovanja normalnejša. Kljub vsemu lahko rečem, da so vidni učinki na učinkovitosti in kvaliteti dela, zaradi glasovnega komisioniranja se je bistveno izboljšala tudi organizacija dela in urejenost skladišča. 

29.11 Bi rekli, da imajo zaposleni zdaj boljše delovne pogoje?

Primož: Definitivno, predvsem je zaposlene bistveno lažje uvajati, kar pomeni bistveno manj dela v parih: zaposleni so praktično v 2–3 dneh samostojni, prej smo za tako uvajanje porabili teden ali 14 dni. Najbolj so se pogoji izboljšali za zaposlene v težjih pogojih dela, predvsem v trenutnem zimskem času. Skratka, ogromno je prihranka časa in prijaznejših pogojev. 

30.55 Če bi leto strnili v celoto, kako ste zadovoljni s projektom, ste dosegli zastavljene cilje?

Primož: Glasovno komisioniranje je za nas velik korak naprej v smeri kvalitete dela, učinkovitosti, varnosti zaposlenih. Kar nekaj let nismo imeli možnosti za investicije v izboljšanje tehnologije. Najbolj veseli smo pozitivne povratne informacije zaposlenih. Mogoče bo čas za prave analize v naslednjem letu, si pa upam že zdaj trditi, da bodo pričakovanja v celoti izpolnjena. 

31.47 Kaj pa pričakovanja vodstva?

Primož: Mislim, da je vodstvo zadovoljno, saj spreminjamo naše KPI-je v smeri izboljšave, predvsem na kvaliteti dela in zmanjšanih stroškov. 

32.50 Kako ste bili zadovoljni s Špico?

Primož: Od vsega začetka se je izkazala kot zelo korekten partner. Definitivno so bile dobrodošle njihove izkušnje, ki so zelo olajšale izvedbo celotnega projekta, ki se je sicer uvajal nekoliko dlje časa, kot je bilo pričakovalo, lahko pa rečem, da smo v celoti gledano z izvedbo in sodelovanjem zelo zadovoljni. 

32.38 Kakšno prihodnost napovedujete Merkurjevi logistiki?

Primož: Skladiščno poslovanje v bodoče je roko na srce težko napovedati. Predvsem si želimo, da bi bilo izrednih situacij, kot je korona, čim manj; da bi poleg tehnološkega razvoja doživeli prostorsko razširitev; da bi lahko čim bolj in čim lažje zadovoljevali želje in potrebe naših kupcev in dobavne službe. Naš cilj je biti eden tistih pozitivnih členov oskrbne verige, ki bi s čim manjšimi stroški in čim boljšo kvaliteto dela lahko odigrali vidno vlogo, česar pa mislim, da je Merkurjeva logistika sposobna. 

35.08 Kako ste zadovoljni s projektom? Ste dosegli zadane cilje in pomagali pri preobrazbi Merkurja?

Aleš: Zadovoljen sem, če je zadovoljen naročnik. Vesel sem, da so se z Merkurja odzvali na podcast, da javno povedo, da so zadovoljni s celotno zgodbo. Vesel sem, da sta Merkurjeva in Špicina ekipa zmogli in se potrudili narediti odlično zgodbo. Primož je med vrsticami omenil, da so cilje dosegli, morda celo presegli. Suma sumarum sem zelo zadovoljen, da lahko z našimi rešitvami in znanjem pomagamo Merkurju pri njegovi borbi na trgu in uspehu. Pomembno pa seveda je, da zaupanje lahko nadgradimo še v naslednjih projektih.