Podcast #12: Digitalizacija je standard, ne izbira!

G. Igor Zorko je predsednik upravnega odbora Združenja za informatiko in telekomunikacije, predsednik Slovenske digitalne koalicije in direktor razvojnega podjetja na področju informatike ZZI. Seveda pa moramo na tem mestu nujno dodati, da je marca letos prejel nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke v letu 2022. Lepo pozdravljeni! Najprej iskrene čestitke za nagrado. 

Pozdravljeni! In pozdravljeni poslušalci Špica podkasta. Hvala lepa. 

Gospod Zorko, ste strokovnjak za digitalizacijo in poleg tega, da ste direktor podjetja, ki se ukvarja z digitalizacijo poslovanja, ste vpeti tudi v številne kroge, kjer si prizadevate izpeljati uspešno digitalno preobrazbo slovenskega gospodarstva in družbe. Tudi kot podpredsednik GZS imate odličen vpogled v domače gospodarstvo. Kako ocenjujete trenutno stanje digitalizacije v Sloveniji? 

Slovenija je tradicionalno naklonjena digitalizaciji. Bili smo ena od prvih držav v Evropi, ki je imela primerno regulativo, ki je načrtno vlagala v digitalizacijo malih in srednjih podjetij in tudi, ki je pravzaprav s strani državne uprave ponudila ali pa zagotovila digitalne storitve za poslovanje z državo. Eni od prvih smo recimo imeli poročanje davkov, zakonsko obvezne evidence, davčne in podobne stvari v elektronski obliki, tako da je digitalizacija neke vrste slovenska tradicija. Nismo pa povsod zadovoljni s tem, kje smo in kam gremo. Predvsem so ostale države znotraj Evropske unije veliko več vlagale v digitalni razvoj gospodarstva, tudi v času korone, ni pa nujno, da so bile pri tem uspešne. Slovenska podjetja v digitalizacijo veliko vlagajo v zadnjih petih, šestih, sedmih letih, saj so spoznala, da ni edina primerna investicija investicija v stroje, proizvodne linije ali pa v stene tovarn, ampak je treba optimizirati delovanje podjetja. Treba se je povezati z ostalimi deležniki, treba je čim bolj avtomatizirati svoje poslovanje. Predvsem je pa treba imeti kvalitetne kadre s kvalitetnimi kompetencami in zadovoljne ljudi, ki delajo v teh podjetjih.

Iz tega razloga je treba digitalizirati tako delovna mesta zaposlenih kot celotne procese in celotno poslovanje podjetij. Ta energija je trenutno prisotna predvsem pri velikih podjetjih, ki so v to skoraj prisiljena, ker delajo na globalnih trgih. Zelo so razvita nišna podjetja, ki nastopajo izven Slovenije, ki so usmerjena v izvoz. Za nekatera srednja in mikro podjetja pa to predstavlja kar velik izziv. Pomembno je, da je interes pri podjetjih velik in po mojem je treba še malo zgraditi zavedanje, da je investicija v tovrstno optimiziranje nujna in da posledično nastane večkratnik rezultatov. To pomeni, da se dodana vrednost oz. produktivnost izredno poveča, če digitalizacijo kakovostno izvedeš.

Čaka nas še kar nekaj dela, da bomo vse direktorje, vse vodilne kadre in lastnike izobrazili, kako naj ta preobrazba poteka. Veseli nas, da so bili spodbuda za to vavčerji, ki jih je država sprejela, ter da se je več tisoč podjetij odločilo, da gre v digitalno strategijo, da jo napiše, da premisli, kako to urejati in da so bili prvi rezultati že vidni. 

Ja, omenili ste, da je treba bolj vlagati v digitalno znanje najprej vodilnega kadra, potem pa bodo oni vlagali v digitalno znanje svojih zaposlenih. Kako pomembno je to, da bodo bolje digitalno podkovani? 

Na koncu vse stvari slonijo na ljudeh. Nič nam ne pomaga dobro orodje, saj z boljšim kladivom ne bomo zabili več žebljev, Pomembno je, da orodje znamo pravilno uporabljati in da ljudje razumejo in zaupajo digitalnim tehnologijam ter jih uporabljajo na način, da njihova uporaba ne obremenjuje njihovega vsakdanjega dela. To se pravi, naš cilj ni z digitalizacijo povečati administracijo, povečati obseg dela izven delovnega časa ali pa v delovnem času povečati število ljudi. Važno je, da nam ta digitalizacija procesov oz. digitalna orodja pomenijo neke vrste pomoč in večjo kakovost dela. Najbolj pomembne so namreč kompetence ljudi, Da znajo ta orodja uporabljati, da vejo, za kaj se uporabljajo, in predvsem, da zaupajo tem orodjem, ki so na razpolago. Tudi digitalizacija je lahko past ali pa strup za nekatere, če se tega napačno lotijo. Znanje je najpomembnejše. 

Ja, vem, da se med drugimi tudi zelo zavzemate za boljše digitalno opismenjevanje šolarjev, ker bodo seveda oni tisti, ki bodo gnali gospodarstvo naprej, ki bodo živeli, delali in ustvarjali v digitalnem svetu. Ampak če se vrneva na gospodarstvo, kaj mislite, kje smo močni? Kje pa še obstaja veliko rezerv? 

Slovenija ima glede na število prebivalcev zelo močno industrijo, in sicer je v tej panogi zaposlenih čez trideset tisoč ljudi.  Imamo zelo dobre specialiste, izredno veliko inštitutov, ki se ukvarjajo z od umetne inteligence do drugih področij, recimo varnostjo, blockchainom in podobno. Imamo tudi zelo močne ekipe v ne IT podjetjih, recimo v bankah, zavarovalnicah, proizvodnih podjetjih. Tako da Slovenija je polna teh specialistov znanja, in te bi mogli izkoristiti ter jih poslušati. In država in klasično gospodarstvo bi morala skupaj najti podjetja, vlagati v razvoj, tako da tukaj obstaja izredno veliko rezerv. Bili smo tudi eden glavnih ponudnikov IT rešitev, kot so poslovne aplikacije, elektronske izmenjave, logistične rešitve, ne samo v Sloveniji, ampak v celi regiji. Tako da zelo pomembno je, da stopimo skupaj in da si pomagamo in da tudi ponudniki IT rešitev stopijo skupaj in povežejo svoje rešitve, da nastajajo neke nove, boljše aplikacije, ki jih bodo končni uporabniki bolj izkoriščali. Če pa se obrnemo na uporabniško stran, je pa predvsem pomembno, da skušamo racionalno, ampak vseeno ambiciozno gledati naprej, da ne čakamo. 

Mi smo ponavadi tisti, ki gledamo, kaj od nas zahtevajo Nemci. Biti moramo bolj ambiciozni od njih, ker smo boljši in se hitrejše odzivamo. To našo agilnost, ki je prisotna v Sloveniji, ta naš obrtniški duh moramo izkoristiti tudi na področju digitalizacije. 

Digitalizacija bo torej kmalu postala standard, ne bo več izbira? Kdaj pomislite na tista podjetja, ki se ne bodo odločila za to pot, bodo sploh še lahko preživela? Ali je to nova realnost? 

V našem žargonu rečemo, da postajata pravzaprav ta digitalna tehnologija in orodja neke vrste commodity, kar pomeni da IT podjetja ne morejo več računati in zaslužiti enako kot v preteklosti. Tako kot telekomunikacijski ponudniki ne morejo več živeti od SMS sporočil. Po drugi strani to pomeni, da brez digitalizacije ne bo več mogoče poslovati. Ta digitalna orodja, ki so tukaj, so obveza. Brez njih nobeno podjetje ne bo moglo pravzaprav normalno poslovati.  

Okej, ampak digitalizacija lastnega poslovanja je ena. To se podjetja rada hitro odločajo oz. so se lahko, kot razumem, večinoma že odločila. Ampak digitalizacija celotne panoge je pa nekaj čisto drugega. Kdaj se bodo podjetja, ki so se sicer že lotila optimizacije svojih internih procesov, lotila še optimizacije in povezovanja med podjetji 

Če pogledamo, je svet zmeraj bolj en trg. Če gremo v splet, ni mej. Tudi če gledamo naše dobavitelje, ponavadi niso z istega kraja, tako kot so bili včasih recimo samo od nekega dobavitelja čez cesto ali v sosednjem kraju, ker si ga osebno poznal. Celotna veriga vrednosti se je razširila in ni več omejena na fizično okolje, ampak na to virtualno okolje. Za tega je nujno potrebno elektronsko povezovanje ali pa elektronska izmenjava ali pa elektronsko sodelovanje teh podjetij v nabavnih verigah. Vsak ima svojo vlogo, vsak od njih ima svoj način poslovanja, ampak vseeno morajo med sabo sodelovati čim bolj avtomatsko. Recimo, če pogledamo mail, ni več digitalizacija, zato ker ga mora fizična oseba napisati, ker ga morajo fizično ljudje seveda prebrati ter nanj odgovoriti. Vse to je ročno delo. Digitalizacija pa ni ročno delo. Digitalizacija pomeni digitalno transformacijo, da skušamo avtomatizirati te stvari. Če dobimo naročilnico, nanjo ne odgovarja človek, človek preveri zaloge, nato pa na naročilnico odgovori sistem. Elektronska povezava, elektronsko povezovanje informacij, elektronsko povezovanje podjetij v procesu dobavnih verig, dostave ipd. je nujno treba urediti. To se imenuje enotni digitalni trg oz poslovno okolje, v katerega se podjetje prijavi z enim klikom in tako postane del večjega ekosistema. Pri ns se glede tega trenutno uvajajo standardi na nivoju Evrope, za vse države velja isto. Važno je, da so ti dokumenti berljivi v vseh jezikih, ne glede na to, iz katere države so. Elektronska izmenjava v Evropi je nekaj, kar povezuje in ustvarja digitalno poslovno  okolje, s katerim postajamo konkurenčni drugim državam, kot so Indija, Kitajska, Amerika. 

Pa so te stvari pri nas že standardizirane oziroma procesno urejene? 

Ne, še vedno nimamo splošno sprejetih standardov. Te standarde moramo sprejeti, podjetja jih morajo razumeti. Stvari morajo biti procesno urejene. Ti moraš vedeti, kako odgovoriti na nek tip naročila. Potrebna je implementacija teh standardov. To ni enostavno, to je naporno. Ljudje smo v osnovi pač enaki, pasu v avtu ne zapenjamo, dokler nam tega ne ukažejo.  

Kaj pa logistika? 

Digitalizacija sama je ogledalo fizičnega procesa, je tista, ki spodbudi poslovni odnos, formalizme. Še zmeraj pa mora neko blago priti iz točke a do b, in to mora teči enostavno in prilagojeno končnemu uporabniku. Če ne dobimo blaga ob uri, ki se nam napiše v mailu, smo že razburjeni, čeprav vemo, koliko stvari gre lahko narobe. Zato je pomembno da se logistika čim bolj digitalizira, vsi akterji morajo biti digitalno povezani, da se sistem odzove na napake in težave v tem procesu, npr. pri optimizaciji poti. Če želimo, da so te stvari agilne, zelene, prilagodljive, potem je digitalizacija osnova. To ni samo stvar transportnega podjetja, to je stvar vseh v verigi. Tisti ki se tega zaveda in bo za to uporabljal kvalitetna orodja, tisti ljudje bodo zmagali. Podjetja, ki se tega ne bodo poslužila, jih bo nekdo drug prehitel. Ali pa bo prišla vojna in zamajala način njihovega poslovanja. 

Na poti do uspešne digitalizacije naletimo na manjše in večje prepreke. Kakšne ovire se pojavljajo? Kako visoka ovira je recimo zaupanje podjetij, strah pred zlorabo podatkov? Ko sem se pripravljala na ta pogovor, sem na strani statističnega urada prebrala, da 43 % slovenskih podjetij uporablja stortive računalništva v oblaku. Bi bil ta odstotek lahko višji? 

Ta podatek je razveseljujoč, po drugi strani pa malo zavajujoč. Vprašanje se je glasilo, ali uporabljate storitve v oblaku. Vsak od nas uporablja vsaj kakšno. Nekatera podjetja 20 do 30 % teh storitev, ki so rekli, da jih uporabljajo. Mislim, da smo na začetku te poti, razmišljati moramo o celovitem prehodu v oblak in uvedbi kibernetskih varnostnih mehanizmov, odnosov do drugih podjetij. Na digitalizacijo je treba gledati celovito. Včasih smo imeli za vsak tip logistike svoj kombi, tako kot kmetje 10 traktorjev vsakega s svojim priključkom. V tej fazi smo zdaj. To miselnost poslovodstev moramo preskočiti. Pomembno je tudi zaupanje. Moramo se bati, kaj se nam lahko zgodi, če nismo dovolj zaščiteni. Evropa trenutno pripravlja čez dvajset zakonov, ki bodo definirali digitalno področje, kako se zbira podatke, kako se jih upravlja, podpisovanje dokumentov, kako jih delimo in hranimo, elektronske identitete itd. Enako je z zaposlenimi, imajo elektronsko identiteto zaposlenega. Prihaja tudi nov zakon glede medijev, ki definira, kdo komu plača za vsebino, kdo je lahko urednik, kdo novinar. Pravila se torej določajo, mi pa se bomo morali naučiti, kdaj jih upoštevati. Sočasno s tem se bo okrepilo tudi zaupanje ljudi v digitalizacijo. 

Se pravi smo še kar na začetku? 

Ja, na začetku smo. Američani so leaderji glede digitalnih aplikacij in rešitev, Kitajci glede hitre uporabe le-teh in proizvodnje tehnoloških gadgetov, Evropa pa je najboljša v digitalni regulativi, tj. v pisanju zakonov. Cel svet kopira te zakone, recimo GDPR, mi postavljamo globalne standarde na področju regulative, a se pri tem tudi malo spotikamo. Ta proces je počasen, a zanesljiv, ne delamo velikih napak. Evropo skrbi za svoje državljane, pod kakšnim stresom in zaščito so, prosvetljenstvo Evrope, da upošteva posameznike, je treba spoštovati, čeprav smo na ta račun mogoče potem kdaj rigidni in počasni. To je zanimivo področje, vse, ki jih zanima, si to lahko preberejo, recimo v programu Digitalna Evropa na spletni strani Evropske komisije. Je tudi v slovenščini.  

Vi se v bistvu zavzemate za prijazno digitalizacijo. Ta izraz mi je zelo všeč, sliši se zelo evropsko. 

Težko je najti izraz ki bi to poosebil. Veliko prijateljev kulturnikov mi pravi, če sem jaz tisti, ki reklamira telefone, in to da jih bodo imeli otroci ves čas v rokah. Ravno nasprotno je, jaz sem tukaj zato, da se tehnologija uporablja pametno, da ne moti pri vsakodnevnem življenju, da je to orodje, nekaj, kar pomaga v življenju, da se s tehnologijo ne ukvarjaš. Razmišljati moramo, da bo v prihodnosti v šoli predaval človek, v učilnici pa ne bo nobenih robotov, telefonov, računalnikov idr, in se bodo ljudje učili, kako živeti, ne pa kako pomniti ogromno število podatkov, ki se jih najde na Googlu. 

Dve poti, ki ti ti pomagata voziti ta avto digitalizacije, sta ZZI in Špica, ki smo specialist za logistične rešitve. Kako lahko ti dve podjetji pomagata ostalim podjetjem?  

Zanimivo je, da sta Špica in ZZI zreli podjetji. Špica je znana, ker podpira skladišča, avtomatizacijo idr., ZZI pa dela na elektronski izmenjavi posameznih podjetij. Ko prideš v podjetje, kjer se podjetje odloči na eni strani za ZZI in Špico, je super, da smo se mi že pred tem povezali in skupaj še pred tem skušali rešiti poslovni in fizični del logistike. To pripomore k pameti, določene procese se spremeni in izboljša, zagotavlja dobro uporabniško izkušnjo. Temu pravimo "Logchain". Vedno sem vesel podjetij in strank, ki ugriznejo v to jabolko in se skupaj z nami podajo na pot izboljšav in boljših poslovnih odločitev. Vesel sem, da Špica svoje rešitve prinaša iz petih, desetih držav, da potem tehnološke rešitve skupaj z nami omogoča tudi v slovenskih podjetjih.  

Če je kdo do tega trenutka še dvomil, ali naj se odloči za naše storitve ali ne, mislim, da ste ga zdaj zagotovo prepričali. 

Mislim, da ne vem, če sem prepričal koga ali ne. Biti moramo ambiciozni – na strani podjetij, posameznikov in IT ponudnikov. Nezadovoljni moramo biti s trenutnim stanjem, saj se sicer ne bomo premaknili naprej, hkrati pa ne smemo biti preveč pesimistični. V Sloveniji je ogromno IT podjetij, ki imajo bogato nišno znanje. Tudi v drugih panogah, avtomobilska proizvodnja, energetika, lesna industrija, stopimo skupaj in ustvarimo naslednji korak. Digitalizacija pomeni da noben ni v celoti samo porabnik in drug samo ponudnik, skupaj kreiramo digitalno prihodnost. Partnerstvo, ambiciozno vlaganje v razvoj, to je tisto, kar Slovenci znamo in moramo še naprej vlagati v to.  

 Hvala za zelo zanimiv pogovor. Upam, da pomeni mozaik v košču odločitev, ki bodo podjetja spodbudila k digitalizaciji. Hvala tudi vsem Špicinim poslušalcem, da ste prisluhnili tokratnemu pogovoru. Še naprej vam želim lep dan.