Optimizacija dela v skladišču z vidika komisioniranja

Skladišča so vseh vrst in oblik, v grobem poznamo proizvodna, distribucijska ter trgovska skladišča, prav vsako pa ima svoje zakonitosti. Podjetja nanje pogosto gledajo kot na nujno zlo, na stroškovno mesto, s katerim so venomer težave. No, dokler se skladiščnega poslovanja ne uredi. V skladišču mora namreč vladati red, sodobna tehnologija pa močno pripomore k temu. 

Izzivov v skladiščih ne manjka.

»Dobre skladiščnike je težko najti. Ker ne gre za delo z visoko dodano vrednostjo, so plače nizke, to pa vodi do visoke fluktuacije zaposlenih, ki sicer ni zaželena. Vse pogosteje tudi v Sloveniji videvamo, da v skladiščih dela tuja delovna sila iz revnejših držav, kar še oteži skladiščno poslovanje. Že tako relativno dolg uvajalni čas skladiščnika se tako še podaljša, saj zlasti pri papirnem poslovanju velja, da mora skladiščnik dobro poznati izdelke, vedeti, kje so itd.,« je izzive v skladiščih udeležencem spletnega seminarja uvodoma predstavil Aleš Habič, vodja prodaje WMS-rešitev v podjetju Špica.

Drži tudi, da stroški dela v klasičnem skladišču v povprečju predstavljajo kar okoli 60 % vseh stroškov. Večina jih odpade na komisioniranje. Zakaj? Ker gre v večinoma še vedno za ročna opravila, ki jih opravlja skladiščno osebje.

»Komisioniranje je najbolj časovno potratno/zahtevno opravilo v skladišču, temu primerni pa so tudi stroški. Zato se mu velja posvetiti in ga izboljšati, saj lahko podjetje na ta način največ pridobi oziroma prihrani,« je dodal Habič.

A za razumevanje izzivov na področju komisioniranja ga velja obravnavati podrobneje. V povprečju zaposleni v skladišču polovico svojega časa porabijo za iskanje blaga in njegove prenose, tretjino časa jim vzame priprava blaga za prevzem, desetino pakiranje in le preostalih par odstotkov ostali procesi.

Porast spletne prodaje in spremenjene navade kupcev

Trendi zadnjih let jasno kažejo na porast spletne trgovine/prodaje, ki ima za posledico povečanje števila naročil ter zmanjšanje količine izdelkov v naročilih. Kupci/podjetja ne želijo več skladiščiti večjih količin blaga (sploh pokvarljivega), zato drobijo naročila na več manjših dobav z večjo frekvenco. Zgovoren primer so lekarne, ki zdravila naročajo večkrat dnevno, neredko pa zato tudi večkrat dnevno prejmejo dobave izdelkov s strani istega dobavitelja.

Podjetja stremijo k čim višji produktivnosti dela v skladišču, ki se odraža v višji hitrosti komisioniranja. A če naj jo dosežejo, morajo uvesti tudi novejše tehnologije, na čelu s skladiščnim informacijskim sistemom (WMS) ter rešitvami, ki omogočajo skladiščnim delavcem, da imajo prosti obe roki (komisioniranje z glasom ali pogledom). Avtomatizacija v slovenskih skladiščih še ni v ospredju, predvsem zato, ker gre za relativno majhna (gledano v svetovnem merilu) in izrazito heterogena skladišča.

Optimizacija komisioniranja

Prenova procesov na področju komisioniranja je zato pretežno usmerjena v natančnost dela, ki vodi do zmanjšanja in odprave napak, kot so zamenjave artiklov, izbira prave sarže ter pregled nad preostalim rokom trajanja blaga, ki se v praksi pogosto izkažejo kot časovno in finančno potratne napake. Uvedba sistema WMS je pogosto tudi posledica zagotavljanja sledljivosti izdelkov, ki jo zahteva oskrbna veriga. 

»Ne glede na to, kako informacijsko podprto je posamezno skladišče, je najbolj pomembna organizacija dela v njem,« pravi Marjan Vrankar, ki v Špici skrbi za uvedbo rešitev WMS pri strankah, in dodaja: »S sistemom WMS je vse lažje, saj ta bedi nad delom skladiščnega osebja, podatki, procesi in predvsem preprečuje nastanek napak. Na ta način skladišče bolje izkoristi ljudi in opremo.«

Pri organizaciji dela v skladišču Vrankar svetuje, naj podjetja uvedejo možnost, da več operaterjev v skladišču dela na posameznem dokumentu (naročilu), saj se je to izkazalo za bolj učinkovito. V kolikor se mora z obsežnejšim naročilom ukvarjati le en skladiščnik, se hitro pojavijo ozka grla. 

Nadvse pomembna je tudi organizacija skladišča. To naj bo jasno razdeljeno glede na komisionirne in založne lokacije, sistem WMS pa osebju pomaga najti optimalno komisionirno pot. Ta bo upoštevaje vse dejavnike, npr. tudi širino hodnikov, težo in zmožnost zlaganja blaga, kar najkrajša.

»Lažje je, če imaš blago zloženo od težjega proti lažjemu – da lahko pravilno zložiš blago na paleto. Rešitev WMS v skladišču tudi izračuna optimalne poti in zlaganje blaga – po različnih vzorcih, ki so najprimernejši glede na načine komisioniranja posameznega blaga,« dodaja Vrankar.

Pod budnim očesom sistema WMS

Sistemska rešitev naj razdeljuje tudi delo skladiščnikom – v tem primeru operater samodejno dobi naslednji dokument za komisioniranje na svoj terminal. To preprečuje, da bi si operaterji sami izbirali dokumente (delo) in poskrbi, da so vsi komisionarji enako obremenjeni. Pod budnim očesom sistema WMS poteka tudi proces komisioniranja: sistem vodi operaterja skozi seznam nalog in zagotavlja ustrezne kontrole, kot so potrjevanje vrste blaga, lokacije, količine itd. V skladiščih s sistemom WMS je delo osebja olajšano, prav tako uvajanje novih zaposlenih. »Če za navodila za delo skrbi sistem, ki ima vdelane ključne kontrole, lahko nov zaposleni že po 2 urah šolanja samostojno opravlja delo,« pojasnjuje Habič. 

Rešitev WMS vodstvu skladišča oziroma podjetja daje tudi kakovosten vpogled v to, kako skladišče dejansko deluje. Omogoča namreč spremljanje števila prevzetih in odpremljenih pošiljk po urah, dnevih ali mesecih, spremljanje obrata artiklov, zastaranih zalog, spremljanje prostih in zasedenih lokacij v skladišču … Prav tako daje jasen vpogled v učinkovitost dela skladiščnikov in možnost vpeljave normiranja dela.

»Poročila so pomembna. Sistem WMS pozna odgovore na vsa skladiščna vprašanja,« je jasen Vrankar.

Prednosti, ki prepričajo

Sistem WMS blagodejno vpliva na komisioniranje, saj v praksi znatno poveča produktivnost ekipe skladiščnega osebja pri komisioniranju – od 10 pa do kar 50 %. Izboljšana natančnost – delo praktično brez napak – ter natančne informacije o zalogah vodijo do možnosti nudenja boljših storitev za stranke. »Inventura se praktično izvaja kar med komisioniranjem,« z nasmehom pove Vrankar.

Skladiščne tehnologije prihodnosti

Učinkovitost skladišča je močno povezana s tehnološkimi rešitvami v njem. V slovenskih skladiščih prevladujejo črtna (2D) koda in ročni terminali, primerov rabe radijske tehnologije oddaljenega prepoznavanja (RFID) je izredno malo.

»Veseli nas porast glasovnega komisioniranja. Naše rešitve uporablja že več kot 500 ljudi na izmeno, imamo veliko kilometrine na tem področju. Podjetja ugotavljajo, da je komisioniranje z glasovnim upravljanjem, ki omogočajo, da ima skladiščnik obe roki prosti, znatno hitrejše. Vrsto nalog se opravi hitreje, sploh v primerjavi s prakso, ko skladiščnik najprej išče bralnik črtne kode, nato kodo, pa odloži skener,« je pojasnil Habič in napovedal: »V prihodnje velja biti pozoren tudi na komisioniranje z vidom. To zaenkrat deluje bolje v laboratorijskem okolju, v realnem nekoliko manj, saj oprema še ni dovolj robustna, vsekakor pa obeta. Kombinacija vida in glasu je prihodnost komisioniranja, če bo le na voljo v eni napravi. Takrat bo poskrbela za dvig učinkovitosti na nov nivo.«