Odziv Špičakov na delo od doma

Anketa je pokazala, da večina več komunikacije z vodstvom ne želi. 52 odstotkov se s trditvijo, da bi potrebovali več komunikacije z vodstvom »v glavnem ne strinja«, še dodatnih 13 odstotkov pa se s tem absolutno ne strinja. Podatek je posledica dejstva, da smo na Špici uvedli redne virtualne sestanke za vse zaposlene, hkrati pa so projektne skupine na dnevni ravni BELEŽILE ČAS, ki so ga porabile za posamezne naloge.

Potrebo po bolj jasnih navodilih in pričakovanjih je izrazilo 44 odstotkov zaposlenih. Rezultat je razumljiv zaradi bliskovitosti in obsega prehoda na delo od doma, po drugi strani pa so jasna navodila in pričakovanja izziv, ki ga ima marsikateri vodja. Še izrazitejši je pri srednjem menedžmentu, ki vodi svojo ekipo in zanjo odgovarja svojemu vodji, saj težko preda pričakovanja svoji ekipi, četudi njemu niso bila jasno predana.

S trditvijo, da bi bilo potrebno vpeljati spodbuden način nadzora nad sodelavci pri delu od doma se ne strinja 47 odstotkov, 22 odstotkov pa se jih »v glavnem ne strinja.« Nasprotno pa se 20 odstotkov strinja s staro ljudsko modrostjo, ki pravi, da je kontrola mati modrosti. Pomembna je vrsta in način izvajanje kontrole oziroma vodenja (SCRUM) in pri tem priporočamo več kratkih, tudi neformalnih sestankov, in ne »kitajski pristop«, kjer morajo zaposleni v nekaterih podjetijh vsake pol ure pošiljati selfije.

Na vprašanje, kako lahko vodja podpre njihovo delo,  66 odstotkov vprašanih meni, da mora vodja jasno določiti naloge in cilje svoji ekipe in natančno opredeliti prispevek posameznika, 64 odstotkov pa jih meni, da mora vodstvo jasno in redno komunicirati poslovne rezultate in strategijo.  71 odstotkov vprašanih se je strinjalo, da vodja pomaga s tem, ko podpre večjo avtonomijo, torej dopusti samoiniciativnost in odločanje, 81 odstotkov se jih strinja s tem, da mora vodja razumeti, da je pri delu od doma zaupanje bolj pomembno kot kadarkoli prej. Če bi k vsem štirim vprašanjem prišteli še tiste, ki so odgovorili z »še kar se strinjam«, bi bilo pri vseh štirih ponujenih odgovorih strinjanje skoraj 100 odstotno.

Vožnja na delo je trn v peti mnogih

Na prosto vprašanje, kaj jim je pri delo od doma najbolj všeč, absolutno prevladujejo odgovori povezani s prihrankom časa, denarja in »živcev« na račun prevoza, nato sledijo prednosti povezane z večjim mirom, koncentracijo in produktivnost, saj ni motečih elementov, kar nekajkrat pa se pojavlja tudi odgovor povezan z boljšim ravnovesjem med zasebnim in službenim časom na račun večje fleksibilnosti pri razporejanju nalog.

Pri ocenjevanju lastne produktivnosti pri delu od doma jih 46 odstotkov meni, da so bolj produktivni, ko delajo od doma, 39 odstotkov meni, da razlike v produktivnosti ni oz. so enako produktivni, 15 odstotkov pa ocenjuje, da je njihova produktivnost slabša.

Produktivnost sestankov na daljavo v primerjavi s sestanki v pisarni je bila v 51 odstotkih ocenjena enako, 33 odstotkov pa jih meni, da so sestanki na daljavo bolj produktivni, čeprav je kar 53 odstotkov vprašanih poročalo, da se je število sestankov povečalo v primerjavi s prej.  Sestanke bi po njihovem mnenju izboljšalo še, če bi pred sestankom poslali agendo sodelujočim (66 odstotkov), če bi se sestanke snemalo (46 odstotkov), če se med sestankom ne bi opravljalo več nalog hkrati (64 odstotkov).

Pomanjkanje druženja s sodelavci je  velik problem pri delu od doma

Pri delu od doma kot največje slabosti vidijo občutek manjše povezanosti s sodelavci. Da je to problem meni 17 odstotkov vprašanih, še dodatnih 42 odstotkov pa se s tem »še kar strinja.« Pri vprašanju o občutkih osamljenosti in izolacije to občuti ali še kar občuti dobrih 30 odstotkov, kar je zelo veliko in je v skladu z zaskrbljujočimi ugotovitvami mednarodnih raziskav o stopnji osamljenosti, ki naj bi se v ZDA, Veliki Britaniji in Avstraliji pojavljala pri 20 odstotkih ljudi v delovno aktivni dobi, torej ne pri starejših, katerim običajno pripisujemo to težavo. Vsekakor gre za problem, ki ga ne jemljemo dovolj resno, uvajanje dela od doma pa ga lahko še izraziteje poglobi, če ga pri organiziranosti in aktivnostih ne bomo upoštevali. Eden od potrebnih ukrepov bi bila morda uvedba osebnih pogovorov pred začetkom sestankov. To je tudi eden izmed predlogov, ki ga kar 41 odstotkov naših zaposlenih vidi kot potrebnega.