info@spica.com
01 568 08 00
Odziv Špičakov na delo od doma
Glavne ugotovitve raziskave o delu od doma:
- večini se zdi najbolj optimalno od doma delati dva do tri dni,
- največjo prednost dela od doma zaposleni vidijo v prihranku časa, denarja in živcev na račun prevoza na delo,
- vodja mora omogočiti avtonomijo, zaupati zaposlenim, jasno opredeliti cilje ekipe in oceniti prispevek posameznika ter jasno in redno komunicirati poslovne rezultate,
- 46 odstotkov vprašanih meni, da je pri delu od doma bolj produktivnih kljub temu, da se je več kot polovici vprašanih število sestankov povečalo od kar delajo od doma.
Kakor mnoga druga podjetja, smo bili v času epidemije tudi na Špici primorani reorganizirati poslovne procese, ob tem pa uvesti DELO OD DOMA za vse zaposlene. To za nas sicer ni bila nova praksa, a kljub temu še nikoli do sedaj niso v takšni obliki delali prav vsi naši sodelavci. Po dveh mesecih smo se odločili, da z interno anketo preverimo, kako so delo od doma sprejeli zaposleni. Špica International je IT podjetje, ki je na domačem in tujih trgu prisotno že trideset let in ima preko 100 zaposlenih. Rezultati so zanimivi, niso pa nas presenetili.
Pri delu od doma je potrebno jasno razmejiti službeno in zasebno življenje
Rezultati ankete so nedvomno pokazali, da večini naših zaposlenih delo od doma ustreza, saj si jih kar 91 odstotkov želi, da bi z njim nadaljevali tudi po koncu epidemiološkega obdobja. Vseeno pa bi si želeli nekaj izboljšav.
Več kot dve tretjini zaposlenih je dejalo, da bi bilo delovne procese (frekvenco sestankov in tehnologijo) potrebno bolje prilagoditi FLEKSIBILNIM OBLIKAM DELA. Rezultat nas ni presenetil, saj je za optimalno delo od doma potrebno večini zaposlenih zagotoviti zmogljive prenosnike, vzpostaviti spodbudno delovno okolje doma ter VPN povezave in ostalo, kar je čez noč nemogoče storiti. Končujemo pa z novim Pravilnikom o delu od doma, v katerem bomo jasno zapisali procese in pričakovanja na področju dela od doma. Pričakujemo pa tudi, da bo država prilagodila trenutno zakonodajo na tem področju, ki v trenutni izvedbi zavira razvoj tovrstne oblike dela.
Dobri dve tretjini zaposlenih (66 odstotkov) bi želeli postaviti jasnejše meje med zasebnim in poslovnim življenjem. To je ena izmed večjih tegob, ki se pojavljajo pri delu od doma, saj nam fleksibilni delovni čas po eni strani ustreza, po drugi strani pa lahko zelo hitro zapademo v rutino, ko ves čas preskakujemo med službo in zasebnim življenjem, kar lahko vodi tudi do izgorelosti. Visok odstotek je potrebno vzeti z rezervo, saj je potrebno upoštevati dejstvo, da je večina delala do doma v družbi otrok. Eden pogostejših nasvetov za delo od doma je ta, da vodimo natančno evidenco delovnega časa in ko delamo, prosimo ostale člane gospodinjstva, da nas ne motijo. Določiti pa je potrebno tudi čas za gospodinjska opravila in prosti čas in med vsemi tremi ne preskakovati.
Več avtonomije pri delu od doma
Anketa je pokazala, da večina več komunikacije z vodstvom ne želi. 52 odstotkov se s trditvijo, da bi potrebovali več komunikacije z vodstvom »v glavnem ne strinja«, še dodatnih 13 odstotkov pa se s tem absolutno ne strinja. Podatek je posledica dejstva, da smo na Špici uvedli redne virtualne sestanke za vse zaposlene, hkrati pa so projektne skupine na dnevni ravni BELEŽILE ČAS, ki so ga porabile za posamezne naloge.
Potrebo po bolj jasnih navodilih in pričakovanjih je izrazilo 44 odstotkov zaposlenih. Rezultat je razumljiv zaradi bliskovitosti in obsega prehoda na delo od doma, po drugi strani pa so jasna navodila in pričakovanja izziv, ki ga ima marsikateri vodja. Še izrazitejši je pri srednjem menedžmentu, ki vodi svojo ekipo in zanjo odgovarja svojemu vodji, saj težko preda pričakovanja svoji ekipi, četudi njemu niso bila jasno predana.
S trditvijo, da bi bilo potrebno vpeljati spodbuden način nadzora nad sodelavci pri delu od doma se ne strinja 47 odstotkov, 22 odstotkov pa se jih »v glavnem ne strinja.« Nasprotno pa se 20 odstotkov strinja s staro ljudsko modrostjo, ki pravi, da je kontrola mati modrosti. Pomembna je vrsta in način izvajanje kontrole oziroma vodenja (SCRUM) in pri tem priporočamo več kratkih, tudi neformalnih sestankov, in ne »kitajski pristop«, kjer morajo zaposleni v nekaterih podjetijh vsake pol ure pošiljati selfije.
Na vprašanje, kako lahko vodja podpre njihovo delo, 66 odstotkov vprašanih meni, da mora vodja jasno določiti naloge in cilje svoji ekipe in natančno opredeliti prispevek posameznika, 64 odstotkov pa jih meni, da mora vodstvo jasno in redno komunicirati poslovne rezultate in strategijo. 71 odstotkov vprašanih se je strinjalo, da vodja pomaga s tem, ko podpre večjo avtonomijo, torej dopusti samoiniciativnost in odločanje, 81 odstotkov se jih strinja s tem, da mora vodja razumeti, da je pri delu od doma zaupanje bolj pomembno kot kadarkoli prej. Če bi k vsem štirim vprašanjem prišteli še tiste, ki so odgovorili z »še kar se strinjam«, bi bilo pri vseh štirih ponujenih odgovorih strinjanje skoraj 100 odstotno.
Vožnja na delo je trn v peti mnogih
Na prosto vprašanje, kaj jim je pri delo od doma najbolj všeč, absolutno prevladujejo odgovori povezani s prihrankom časa, denarja in »živcev« na račun prevoza, nato sledijo prednosti povezane z večjim mirom, koncentracijo in produktivnost, saj ni motečih elementov, kar nekajkrat pa se pojavlja tudi odgovor povezan z boljšim ravnovesjem med zasebnim in službenim časom na račun večje fleksibilnosti pri razporejanju nalog.
Pri ocenjevanju lastne produktivnosti pri delu od doma jih 46 odstotkov meni, da so bolj produktivni, ko delajo od doma, 39 odstotkov meni, da razlike v produktivnosti ni oz. so enako produktivni, 15 odstotkov pa ocenjuje, da je njihova produktivnost slabša.
Produktivnost sestankov na daljavo v primerjavi s sestanki v pisarni je bila v 51 odstotkih ocenjena enako, 33 odstotkov pa jih meni, da so sestanki na daljavo bolj produktivni, čeprav je kar 53 odstotkov vprašanih poročalo, da se je število sestankov povečalo v primerjavi s prej. Sestanke bi po njihovem mnenju izboljšalo še, če bi pred sestankom poslali agendo sodelujočim (66 odstotkov), če bi se sestanke snemalo (46 odstotkov), če se med sestankom ne bi opravljalo več nalog hkrati (64 odstotkov).
Pomanjkanje druženja s sodelavci je velik problem pri delu od doma
Pri delu od doma kot največje slabosti vidijo občutek manjše povezanosti s sodelavci. Da je to problem meni 17 odstotkov vprašanih, še dodatnih 42 odstotkov pa se s tem »še kar strinja.« Pri vprašanju o občutkih osamljenosti in izolacije to občuti ali še kar občuti dobrih 30 odstotkov, kar je zelo veliko in je v skladu z zaskrbljujočimi ugotovitvami mednarodnih raziskav o stopnji osamljenosti, ki naj bi se v ZDA, Veliki Britaniji in Avstraliji pojavljala pri 20 odstotkih ljudi v delovno aktivni dobi, torej ne pri starejših, katerim običajno pripisujemo to težavo. Vsekakor gre za problem, ki ga ne jemljemo dovolj resno, uvajanje dela od doma pa ga lahko še izraziteje poglobi, če ga pri organiziranosti in aktivnostih ne bomo upoštevali. Eden od potrebnih ukrepov bi bila morda uvedba osebnih pogovorov pred začetkom sestankov. To je tudi eden izmed predlogov, ki ga kar 41 odstotkov naših zaposlenih vidi kot potrebnega.
