Na kakšen način pa poteka označevanje v vašem laboratoriju?

Ročno pisanje na laboratorijske nalepke je namreč problematično iz več vidikov:

1. Visoko izobražen kader izgublja čas in živce s pisanjem.
2. Ročna pisava na majhni etiketi lahko hitro postane neberljiva. 
3. Z ročno pisavo lahko zapišemo zgolj zelo omejeno število informacij.
4. Oznake lahko postanejo neberljive zaradi različni zunanjih vplivov (vlaga, kemikalije, zob časa itd.).

Vsem naštetim težavam se lahko izognemo z uporabo potiskanih etiket, ki zagotavljajo čist, berljiv tisk in ne bodo zbledele ali se razmazale niti v ekstremnih okoliščinah. Kombinacija ustrezne etikete, ribona in tiskalnika lahko poskrbi, da so berljive tudi zelo majhne črke (tudi velikost 4 ali 5), kar pomeni, da lahko veliko informacij zapišemo na zelo majhno etiketo. Datum in čas lahko avtomatsko vključimo, serijske številke pa lahko »povlečete« direktno iz vaše podatkovne baze. Poleg tega, da lahko na enako veliko površino s tiskalnikom zapišete veliko več informacij, lahko to naredite tudi veliko hitreje. Z zmogljivim tiskalnikom lahko namreč natisnete več kot 50 etiket v sekundi! Ogromno časa lahko prihranite tudi z elektronskim odčitavanjem podatkov, ki ga lahko v svoj proces vključite z uporabo črtne ali QR kode. Na ta način lahko povečate učinkovitost vašega laboratorija pri vseh korakih procesiranja vzorcev in informacij povezanih z njimi.

Če razmišljate o digitalizaciji celotnega procesa označevanja in želite izboljšati sledljivost, lahko več o uvedbi ustreznega sistema preberete tukaj.

Neberljive ali napačno označene nalepke lahko povzročijo bistvene napake pri sledenju podatkov znotraj laboratorija. Če želite zaščititi vrednost svojega dela ali varnost pacientov, potem je ključna izbira ustreznih etiket, ki bodo kos vsem izzivom okolja, v katerem se bodo znašle načrtovano ali pa morda zgolj po naključju.

Katere nalepke bodo prave?

Napačna izbira materiala etikete lahko rezultira v izgubo kritično pomembnih podatkov. Pri izbiri ustreznih nalepk za laboratorijsko označevanje je najbolj pomemben podatek, v kakšnih pogojih se bo označen izdelek nahajal. Eden izmed najbolj pomembnih faktorjev je temperatura okolja, saj je lahko temperaturni razpon laboratorijskega okolja tudi več kot 300°C.

Nalepke za epruvete in viale

Eno najbolj pomembnih področij v sklopu laboratorijskega označevanja predstavljajo t.i. kriogene etikete. Gre za material, ki je bil razvit za dolgoročno odpornost tudi v tekočem dušiku (do -196°C), ki se ga uporablja pri transportu ali shranjevanju vzorcev. Kriogene etikete so uporabne za označevanje epruvet in vial v kliničnih laboratorijih, pri biomedicinskih raziskavah in v drugih znanstvenih okoljih. Lahko se jih enostavno potiska s termičnim tiskalnikom, fleksibilen material in močno lepilo pa zagotavljata čvrst oprijem za zanesljivo indentifikacijo vzorcev krvi, DNK-ja, različnih tkiv ali matičnih celic.

Nekatere glavne značilnosti kvalitetnih kriogenih nalepk:

• Specifično lepilo razvito za steklene ali plastične posode z zelo majhnim premerom zagotavlja zanesljiv oprijem na ampulah, epruvetah in vialah.
• Material, ki zagotavlja zanesljivo identifikacijo posodic, ki so dolgoročno shranjene v tekočem dušiku.
• Odpornost na odstopanje robov tudi pri ponavljajočem menjavanju med okoljem z nizko in sobno temperaturo.
• Ob uporabi ustreznega ribona lahko etikete zagotavljajo tudi visoko odpornost na kemikalije oziroma različna razkužilna sredstva.

Nadgradnjo oziroma napreden pristop pri označevanju laboratorijskih vzorcev predstavljajo t.i. dvodelne etikete. Kot nam da slutiti že poimenovanje, gre za etikete, ki so sestavljene iz dveh delov – pravokotnega in okroglega. Če imamo ustrezno nastavljen tiskalnik, lahko okrogli del etikete potiskamo s QR kodo, pravotkotnega pa z vsemi ostalimi potrebnimi podatki. Z okroglo nalepko potem označimo zgornji del pokrovčka, s pravokotno nalepko pa samo posodico. Na ta način si lahko močno olajšamo proces identifikacije vzorcev, saj ni potrebno fizično prestavljati vzorcev vsakič, ko želimo prebrati QR kodo. Na ta način zminimaliziramo možnost kontaminacije vzorcev, prihranimo pa si tudi nekaj časa in dela.

Dvodelne etikete lahko zelo poenostavijo proces sledenja

Sterilizacija in kemično razkuževanje pripomočkov

Za označevanje različnih laboratorijskih pripomočkov so na voljo različne vrste etiket. Pomembno vprašanje pri izbiri ustrezne etikete in načina tiska je tudi, če je potrebno označene laboratorijske pripomočke sterilizirati ali razkužiti. Večina laboratorijskih nalepk je odporna na toploto in vlago, niso pa vsi materiali ustrezni za vse vrste sterilizacije (parna sterilizacija – avtoklavi, sterilizacija s pomočjo sevanja in kemična sterilizacija). Napačna izbira materiala lahko povzroči različne težave:

• etikete vpijejo vlago, se nagubajo ali porumenijo,
• plastificirane etikete se lahko začnejo topiti, krčiti ali razpadati,
• robovi se lahko odlepijo,
• poslabšanje berljivosti tiska in posledično onemogočena sledljivost.

Pred označitvijo pripomočkov je zato nujno definirati vse sterilizacijske procese in izbrati nalepke, ki se jim bodo lahko uspešno zoperstavile.

Če se v laboratoriju izvaja kemično razkuževanje pripomočkov, potem je potrebno le-te označiti s posebnimi etiketami, ki bodo odporne na vsa razkužila. Posebni materiali nalepk so namreč odporni tudi na agresivna razkužila kot so izopropilni alkohol (IPA), ksilen, toluen ali aceton. Kemično odporne etikete se med drugim uporablja za označevanje mikroskopskih objektnih stekel, ki so pogosto izpostavljena tovrstnim kemikalijam. Z izbiro ustrezne nalepke lahko izločimo potrebo po ponovnem odvzemu vzorca ali celo preprečimo postavitev napačne diagnoze.

Varnostne etikete

Pri upravljanju z občutljivimi vzorci, zdravili ali nevarnimi snovmi, je z zornega kota označevanja vsaj toliko kot uspešna identifikacija pomemben tudi varnostni vidik. Tukaj nastopijo različne rešitve za preprečevanje ali opozarjanje na nedovoljene posege. Varnostne etikete glede na način njihovega »delovanja« delimo v tri glavne skupine:

1. VOID varnostne etikete

Gre za etikete, ki ob odstranitvi na podložni površini pustijo sporočilo »VOID«, ki ga ni mogoče odstraniti. To je jasen signal, da je bila etikete odstranjena s površine.

2. Samo-uničljive etikete

V drugo skupino spadajo etikete, ki ob poskusu odstranitve razpadejo. Takšne etikete je možno samo enkrat prilepiti na podlago, poskusi prestavljanj in manipulacij pa niso možni.

3. Etikete, ki poškodujejo embalažo

Tretjo skupino pa predstavljajo etikete z ekstremno močnim lepilo. Vsak poskus odstranitve bo povzročil trajno poškodbo embalaže, kar ravno tako opozarja na nepredviden poseg.

Vse varnostne etikete se lahko potiska z tiskalnikom, ustrezno vrsto zaščite pa je potrebno definirati glede na samo aplikacijo. Niso namreč vse etikete primerne za vse podlage.

Vse zgoraj opisane rešitve lahko veljajo kot izhodiščna informacija o možnostih označevanja v laboratorijih. Ker pa ima vsako okolje določene specifike je pred pričetkom označevanja potreben temeljit test materialov. V kolikor potrebujete nasvet glede laboratorijskih etiket ali bi želeli kakšno rešitev sami preizkusiti, nam pišite.