Katero fleksibilno obliko dela pa vi ponujate svojim zaposlenim?

Oblike fleksibilnega dela

Ko govorimo o fleksibilnih delovnih pogojih to vključuje poljuben prihod in odhod v službo (npr.: prihod med 7. in 10. uro in odhod med 15. in 18. uro), krajši delovni tedni (namesto pet dni po osem ur, delajo štiri dni po deset ur, v zdravstvu so pogosti trije delovni dnevi po 12 ur), nekatera podjetja po vzoru skandinavskih držav uvajajo skrajšan delovni čas (pogosti so 32 urni delavni tedni; delajo šest ur na dan pet dni v tednu ali pa osem ur na dan štiri dni v tednu), pri krajšem delovnem dnevu je v določenih panogah pogosta obveznost zaposlenih urejanje službenih zadev tudi izven delovnega časa, recimo zjutraj, zvečer in čez vikend, kar običajno vključuje odgovarjanje na elektronsko pošto.

Orodja za delo do doma

Spoznajte orodja

Slednje marsikdaj pričakujejo tudi delodajalci, ki kot službeno ugodnost fleksibilnega urnika nudijo neomejeno število dni dopusta. Število podjetji, ki v ZDA oglašujejo neomejeno število dni dopusta se je v zadnjih petih letih potrojilo. Gre za delovni pogoj, ki ne določa največjega števila dni dopusta niti najmanjšega (čeprav mora biti slednji v skladu s slovensko zakonodajo določen, kot mora biti tudi določeno število dni dopusta, ki jih mora zaposleni porabiti v enem sklopu). Nekateri možnost neomejenega števila dni dopusta smatrajo kot obliko fleksibilnega urnika, ki omogoča delo od kjerkoli kadarkoli, spet drugi pa kot možnost dopusta, kjer zaposleni vzame prosto kadar to potrebuje. V praksi se je izkazalo, da zaposleni, ki imajo možnost neomejenega dopusta, porabijo manj dni od tistih, ki imajo določenega. Takšno boniteto svojim zaposlenim nudi tudi podjetje Mikro+Polo, kot je dejal njihov direktor za številne medije, zaposleni ugodnosti ne izkoriščajo, povprečno trajanje dopusta je tudi pri njih dva tedna.

GIG ekonomija – delavci  spletnih platform, ki jim v času Korona virusa ni lahko

Dejstvo je, da se prvič v zgodovini v istem podjetju srečujejo predstavniki 5 generacij. Pričakovanja teh generacij do svojih delodajalcev se konkretno razlikuje. Medtem, ko BabyBoomerje in Gen X-ovce motivira ravnovesje med delovnim mestom in službo ter višina plačila, si Milenijci in Gen Z-ejvci, katerih število strmo narašča, želijo predvsem fleksibilno obliko dela s katerim lahko pokažejo svoj lasten doprinos in korist.

Tehnologija dandanes ponuja neslutene možnosti. Tako platforme kot so Uber in Lyft omogočajo, da delavci poleg rednih služb, izven delovnega časa, opravljajo še t.i. freelancing službe. Za nekatere je delo na omenjenih platformah lahko tudi redna zaposlitev. Večina GIG delavcev je visoko tehmnološko gledano visoko osveščenih, a nihče nima urejenega socialnega in zdravstvenega zavarovanja, dopusta, plačila nadur itd. V časo pandemije COVID – 19 je za omenjene delavce seveda zelo težko, saj jim dela in zaslužka močno primanjkuje. Svetla točka na področjue urejanje delovnih razmerij za GIG delavce pa je nedavno sprejet odlok v zvezni državi Kalifornija, ki od ponudnikov t.i. GIG zaposlitve terja, da delavce obravnava kot zaposlene, z vsemi pravicami in bonitetami.

Iz domačega kavča in posebni dogovori

Med fleksibilne oblike dela se prišteva tudi delo od doma (v marsikaterem podjetju so za delo od doma rezervirani petki, Microsoft pa recimo od zaposlenih zahteva prisotnost v pisarni dva dni v tednu). Poleg naštetih rednih dogovorov poznamo tudi izredno delo od doma. Delodajalci delo od doma lahko odredijo v času sezonskih obolenj gripe ali trenutnega korona virusa, s čimer preprečijo širitev okužbe med zaposlenimi. Na Kitajskem se to trenutno dogaja v izjemnem obsegu. Prenos aplikacij za spremljanje dela od doma beleži drastično, tudi več tisoč odstotno rast (Alibabina aplikacija DingTalk je zrasla za 1500 odstotkov, aplikacija Lark pa kar za 6000 odstotkov).

Delodajalci lahko delo od doma predpišejo tudi za obdobje povečanih delovnih obveznosti, čemur se reče svojevrstni dogovor o delu od doma (ali v žargonu i-dogovor). Recimo vodja službe za marketing ima v pogodbi določene delovne obveznosti, ki jih opravlja vsak dan med delovnim časom v prostorih podjetja, delodajalec pa mu lahko za čas priprave strategije za nove produkte odredi dodatne obveznosti, ki jih lahko opravlja doma v poljubnem času ali pa mu dogovor določa delo od doma določen dan v tednu.

Delo od doma naj bo nadzorovano

Tudi delo od doma ima svoje prednosti in slabosti. Skladno s slovensko zakonodajo - v primeru kršenja te so zagrožene finančne kazni do 2000 evrov, mora podjetje sprejeti interni pravilnik o delu od doma, o nameri obvestiti inšpektorat, delavec mora imeti doma oz. na mestu, kjer bo delo opravljal, delovni prostor skladen z zakonom o varstvu pri delu, delodajalec pa mu mora izplačevati nadomestilo za delo od doma. V znamenju korona virusa se morda obetajo poenostavitve, inšpektorat za delo pa je javno že dejal, da ne bodo preganjali delodajalcev, ki bodo v teh časih zaposlenim ponudili to možnost.  Najnovejša priporočila o delu na domu, ki jih je nedavno izdalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve najdete na povezavi »Delo na domu in odrejanje drugega dela v  izjemnih okoliščinah«

Delo od doma sicer v nasprotju s prepričanjem pozitivno vpliva na produktivnost in učinkovitost, a le v primeru, če so delovne ure, naloge in cilji jasno opredeljeni in merljivi. V nasprotnem primeru lahko prihaja do nezadovoljstva tako med zaposlenimi, ki opravijo več delovnih ur kot so za njih plačani, ali obratno delodajalca, ker nima nadzora nad opravljenim delom in porabljenim časom. Sodobne mobilne aplikacije, ki delujejo preko telefona pa delodajalcem omogočajo, da lahko beležijo prisotnost ur na delovnem mestu. Preko spletne ali mobilne aplikacije My Hours pa zaposleni beležijo čas porabljen na individualnih nalogah in projektih. Prednost aplikacije My Hours je prav v oblačni tehnologiji, ki omogoča vpisovanje ur na enem mestu za vse člane projektne ekipe. Nastavite lahko različne načine obračunavanja porabljenega časa ter izvozite poročila po različnih kriterijih.

Kar se tiče skrajšanih delovnih dni ali krajšega delovnega tedna so mnenja različna. Nesporno 32 urni delovni teden pozitivno vpliva na psihofizično počutje zaposlenih. Nekateri menijo, da je šest urni delovni dan slabši od skrajšanega delovnega tedna, saj da za izklop iz delovne rutine potrebujemo nekaj časa, dodatni dve prosti uri pa tudi ne omogočata recimo aktivnega izleta, kjer se zaposleni zares odpočije, kot je to v primeru prostega delovnega dneva. A, ko gre za obliko štiri dnevnega deset urnega dela ali celo tri dnevnega 12 urnega dela obstajajo pomisleki. Ali je človek toliko ur na dan lahko zbran in optimalno produktiven ter ali v prostih dneh zaradi preutrujenosti sploh lahko aktivno preživlja prosti čas.  

I-dogovori pri zaposlenih povečajo motivacijo za opravljanje naloge, saj jo smatrajo kot nekaj posebnega, kar je bilo zaupano le njim, raziskave pa kažejo, da je delo opravljeno v sklopu i-dogovora opravljeno bolj zavzeto in ima boljše rezultate. I-dogovori so lahko negativni v luči sodelavcev, ki se lahko počutijo zapostavljene ker sami takšnega dogovora nimajo. Zato je za delodajalca pomembno, da ima za vse zaposlene enake pogoje, torej, da se zaposleni zavedajo, da v primeru povečanih obveznosti tudi samo lahko dobijo takšen dogovor. K samemu zmanjševanju tenzij zaradi različnih obravnav med drugim pripomore, če zaposleni z i-dogovorom govori o tem, da dela od doma in ne da ima prosti dan.