Je 4-dnevni delovni teden dobra ali slaba zamisel?
Eden od bolj priljubljenih trendov na delovnem mestu je tako imenovani 4-dnevni delovni teden. Obstajata dve različici 4-dnevnega delovnega tedna: prva je strnjen delovni teden s štirimi 10-urnimi delovniki, drugi pa skrajšan delovni teden s štirimi 8-urnimi delovniki.
V obeh primerih je bistveno to, da ima zaposleni 3 povsem proste dneve na
teden, kar omogoča boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Ne
glede na to so mnenja o tem, ali 4-dnevni delovni teden delodajalcem in
zaposlenim prinaša želene rezultate, precej deljena. Poglejmo, ali je 4-dnevni
delovni teden dobra ali slaba zamisel:
Dve glavni različici 4-dnevnega delovnega tedna
Kot že omenjeno, obstajata dve različici 4-dnevnega delovnega tedna, ki se med seboj razlikujeta v številu ur, ki jih zaposleni opravi vsak teden. To prinaša določene spremembe v usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja.
Strnjen 4-dnevni delovni teden
Strnjen delovni teden zaposlenim
omogoča, da polni delovni teden (40 ur tedensko) opravijo v krajšem številu
dni. Najpogostejša različica strnjenega delovnega tedna obsega štiri delovne
dneve, v katerih zaposleni opravijo polni delovni čas, torej štiri 10-urne
delovne dneve.
Zaposleni lahko tako pridobijo dodaten dela prost dan, ki ga nadomestijo z
dodatnim delom, opravljenim v preostalih dnevih.
Pet glavnih prednosti in pomanjkljivosti strnjenega delovnega tedna:
- dodaten dela prost dan zaposlenim omogoči boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja;
- zaposleni obdrži polno plačo in vse dodatke;
- krajši čas prevoza na delo in nižji stroški;
- manj prekinitev in večja produktivnost v neobičajnem delovnem času;
- podaljšan odpiralni čas na delovnem mestu.
Strnjen 4-dnevni delovni teden ima tudi nekaj pomanjkljivosti:
- daljši delovni dan ni primeren za vse profile zaposlenih (večje tveganje za poškodbe in napake);
- v določenih obdobjih lahko pride do primanjkljaja delovne sile;
- načrtovanje sestankov je lahko oteženo;
- zaposleni lahko opravljajo nedovoljene nadure;
- daljši urnik lahko zniža produktivnost proti koncu delovnega dneva.
Skrajšan
4-dnevni delovni teden
Pri drugi različici 4-dnevnega delovnega tedna zaposleni delajo štiri dni na teden brez podaljšanega delovnega časa, preostale tri dni pa so prosti. To pomeni več prostega časa in manj dela, vendar so lahko na ta račun plača in dodatki nižji.
Glavne prednosti skrajšanega delovnega časa so:
- lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter manj stresa;
- večja produktivnost in motivacija, saj ima zaposleni več časa za počitek;
- več kreativnosti;
- krajši čas prevoza na delo in nižji stroški (ter manjši ogljični odtis);
- večje zadovoljstvo z delom;
- večji bazen talentov za delodajalce.
Glavne pomanjkljivosti vključujejo nižjo plačo in dodatke (v primeru urnega plačila ali če želi delodajalec zaradi manjšega obsega dela znižati bruto plačilo). Glavna pomanjkljivost za delodajalca je potencialno oteženo usklajevanje kadrov (še posebej v mesecih z večjim obsegom dela) v primeru, da zaposleni dela s strankami; morebitne težave s strankami zaradi počasnejšega odzivnega časa itd.
Če podjetje dopušča obe možnosti, se mora zaposleni sam odločiti, ali želi več
prostega časa ne glede na višino plače, ali je pripravljen v štirih delovnih
dnevih opraviti polni delovni teden in obdržati vse bonitete.
Študija
primera: Perpetual Guardian
Perpetual Guardian je novozelandsko podjetje, ki načrtuje in upravlja z nepremičninami in ima več kot 240 zaposlenih. Leta 2019 so sprejeli odločitev, da bodo trajno vpeljali 4-dnevni delovni teden.
Kot že omenjeno, se izraz »4-dnevni delovni teden« običajno nanaša na strnjen
delovni teden. To pomeni 40-urni delovni teden, v katerem zaposleni dela 10 ur
dnevno 4i dni na teden. Toda novozelandsko podjetje je naredilo še korak dlje.
En delovni dan so v celoti ukinili, tako da so zaposleni delali 4 dni tedensko,
8 ur dnevno.
Ta odmeven poskus je potrdil pozitivne učinke skrajšanega delovnega tedna na
usklajevanje poklicnega in zasebnega časa zaposlenih, zadovoljstvo z delovnim
mestom, kreativnost, učinkovitost itd. Učinkovitost dela pri tem ni upadla,
zato se je podjetje odločilo, da bo tak delovni urnik obdržalo.
Perpetual Guardian je le eno od podjetij, ki so vpeljala 4-dnevni delovni
teden. Takšnih podjetij je veliko, še posebej v razvitih državah z visoko
produktivnostjo, kot so Nova Zelandija, Avstralija, Nemčija in skandinavske
države.
Upravne zadeve, povezane s 4-dnevnim delovnim tednom
Ko se je podjetje Perpetual Guardian odločilo vpeljati 4-dnevni delovni teden, so naleteli na nekaj zakonskih preprek v zvezi z implementacijo, čeprav je Nova Zelandija znana po svojih delovnih politikah, ki podpirajo fleksibilen delovni čas. Ta politika daje zaposlenim zakonsko podlago, da svoje delodajalce prosijo za spremembo delovnega časa, delovnih dni ali delovnega mesta.
Težava je menda v tem, da je zaposlenim na Novi Zelandiji dopust po zakonu odrejen
na podlagi časa, ki ga preživijo na delovnem mestu. Ta izračun je le eden od
primerov, ki pričajo o tem, kako zelo se je koncept dela spremenil. Spremembe
so tako izrazite, da delovna zakonodaja v večini držav ne dohaja realnih potreb
na trgu dela.
Takšne zastarele zakone in infrastrukturo preostalih predpisov glede dela bomo
morali prilagoditi, tako da bodo skladni z novimi delovnimi dogovori.
4-dnevni delovni teden in časovne evidence
Naše podjetje je razvilo aplikacijo, ki
zaposlenim omogoča vodenje časovnih evidenc. V mnogih državah je vodenje
časovnih evidenc obvezno. Trudimo se, da bi ostali v koraku s časom, zato
ponujamo aplikacijo, ki podpira 4-dnevni delovni teden in večino drugih
dogovorov o fleksibilnem delovnem času. Z našo mobilno aplikacijo lahko npr. vnesete
ure med delom od doma, ki je čedalje pogostejša oblika dela.
Zavedamo se, da je delo nekoč pomenilo 5-dnevni delovni teden z delovnim časom
od 9.00 do 17.00. Toda fleksibilen delovni čas v mnogih podjetjih po svetu
znatno zvišuje produktivnost in povečuje dobrobit zaposlenih. Tovrsten napredek
podpiramo in pričakujemo, da bodo državni zakonodajalci po svetu poenostavili
uveljavitev dogovorov o fleksibilnem delovnem času. Več o vpeljavi 4-dnevnega
delovnega tedna lahko izveste v naši aplikaciji za vodenje časovnih evidenc All
Hours, tukaj.
Bi morali vpeljati 4-dnevni delovni teden?
Najprej se morate vprašati, ali je v
vaši panogi to sploh mogoče. V določenih panogah, kot so gostinstvo, transport,
zdravstvo in pravo, je mnogo težje vpeljati 4-dnevni delovni teden.
Drugi odločilni dejavnik je nedvomno ta, ali si lahko vaše podjetje privošči
tak model, torej kako zahtevna je vaša konkurenca, kako zanesljiva je prednost
vašega podjetja na trgu, kako visoka je vaša stopnja dobička itd. 4-dnevni
delovni teden je mnogo lažje vpeljati v inovativnih podjetjih z visokim
dobičkom.
Zadnja točka je kultura podjetja. Če je kultura podjetja povezana z zavzetim
delom, dolgimi delovniki, tekmovalnostjo in podobnim, 4-dnevni delovni teden
verjetno ni prava izbira za vas. Če pa se kultura podjetja nagiba k omogočanju
lažjega usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, fleksibilnemu urniku in
podobnemu, lahko 4-dnevni delovni teden prinese dodatne prednosti, ki vam bodo
v pomoč pri privabljanju najboljših talentov in zagotavljanju najvišje delovne
učinkovitosti zaposlenih.
Če se odločite za poskusno vpeljavo 4-dnevnega delovnega tedna (nedvomno vam
priporočamo, da politiko preskusite na manjšem vzorcu, preden jo vpeljete v
celotnem podjetju), sledite naslednjim korakom:
- na strateškem nivoju opredelite, kaj želite doseči s 4-dnevnim delovnim tednom;
- sestavite politiko fleksibilnega delovnega časa z jasno opredeljenimi smernicami;
- novo politiko jasno predstavite vsem svojim zaposlenim;
- zagotovite uporabo programske opreme za vodenje evidenc delovnega časa in prisotnosti zaposlenih, ki podpira 4-dnevni delovni teden;
- če 4-dnevni delovni teden deluje na manjšem vzorcu, ga omogočite vsem zaposlenim.