Blog

Industrija 4.0 in slovenske pametne tovarne

23/12/2018
Industrija 4.0 in slovenske pametne tovarne

K pisanju tega članka me je vzpodbudila najava, da bodo leta 2035 vse fizične stvari označene s čipom (Marc Andreessen). Ker se že 20 let ukvarjam s sistemi za avtomatsko identifikacijo in v tem okviru tudi z RFID, me je taka vizija seveda zelo razveselila. Predstavljam si, kaj vse bo možno narediti, če se bo ta vizija uresničila! Vesel bom že ob vmesnem stanju, ko bodo označene vse pošiljke oziroma palete, v katerih potujejo stvari od proizvajalca do porabnika.

Prihaja čas vseprisotnih senzorjev, ki bodo imeli vpogled v fizični svet in bodo računalnikom omogočili zavedanje fizičnega sveta brez posredovanja ljudi. Vedno več je zelo konkretnih potreb in projektov, ki take sisteme že vzpostavljajo, še največ v logistiki in v avtomobilski industriji. V privatni sferi bo šel napredek razumljivo počasneje, kar je tudi pravilno, saj je potrebno razrešiti problem zasebnosti.

Na trgu se pojavljajo start-up podjetja, ki se ne ukvarjajo samo z IoT tehnologijo, temveč na njeni podlagi ustvarjajo zelo konkretne rešitve in storitve: Samsara, Helium. Samsara na primer ustvarja sistem za sledenje dogodkov tekom oskrbe verige, ki zbira podatke, kaj se dogaja s pošiljko zdravil ali hrane od proizvodnje do trgovine. Predvsem so zanimive temperature in lokacije. Trenutno se to rešuje tako, da nekdo od delavcev v skladišču vzame papir in svinčnik, gre v hladilnico in v tabelo zapiše temperaturo. Če temperatura odstopa od dovoljene, odpravi težavo, tabelo z vpisanimi temperaturami pa nekdo pogleda vsakih nekaj ur ali dni. Samsara izdeluje temperaturne senzorje, ki se povežejo v internet in pošiljajo podatke o temperaturi. Ne pozabimo na slovensko podjetje L-Tek, ki dela enako zanimive in sposobne senzorje Firefly, ki se znajo celo sami povezati v Mesh omrežje in delajo na baterije. Zelo zanimivo in uporabno! Se spomnite malih letečih robotov Buzz Droid iz Vojne zvezd?

Digitalna transformacija industrije ali Četrta industrijska revolucija

Ko razmišljamo, kaj bo evropskemu gospodarstvu prinesla Industrija 4.0 navadno pomislimo samo na koristi. Ne smemo pa pozabiti niti nevarnosti, ki so pred nami, če evropska industrija ne bo zagrabila priložnosti. Študija Roland Bergerja »The Digital Transformation of Industry« navaja, da so priložnosti za evropsko industrijo vredne 1250 milijard evrov, nevarnosti pa 605 milijard evrov.

Ista študija tudi navaja, da bosta prvi dve branži, ki bosta na udaru industrije 4.0, avtomobilska in logistična.

Dieter Zetsche: digitalno povezovanje se bo razvijalo vedno hitreje. Danes v konkurenčnem boju ne moreš zmagati samo v realnem svetu, temveč je pomembna prevlada tudi v digitalnem svetu.


Kaj slovenski industriji prinaša digitalna transformacije?

Naša življenja so postala zelo digitalna. Digitalna transformacija je vedno bolj prisotna tudi v poslovnem svetu, predvsem pri vseh sodelujočih v oskrbni verigi. Digitalno transformacijo jaz razumem kot močno brezšivno povezavo vseh igralcev v gospodarstvu od začetka do konca. Odločitve v enem sistemu imajo vpliv na druge sisteme. Ta nova paradigma in njej prilagojena orodja in razmišljanja že prinašajo temeljite spremembe podjetjem.

Hkrati si digitalizacije industrije ne morem predstavljati brez avtomatske identifikacije dogodkov v realnem svetu. Računalniki, ki nadzorujejo in upravljajo z oskrbno verigo in proizvodnjo morajo sproti dobivati točne informacije o tem, kaj se dogaja na cestah, kje so pošiljke, kaj se dogaja na proizvodni liniji, kateri polizdelki so prišli na vhodno rampo v skladišče in kateri končni izdelki že čakajo na prevoz. Digitalne prihodnosti ni brez RFID sistemov, ni je brez črtne kode in ni je brez senzorskih omrežij. Še kar nekaj let si bodo ljudje v skladiščih morali pomagati s prenosnimi čitalci črtne kode, vedno bolj pogosto pa bodo računalniki dobivali informacije avtomatsko, preko RFID značk in preko RFID čitalcev. Zaposleni v skladiščih in proizvodnji bodo vedno bolj pogosto samo še oskrbovali stroje in nadzirali delovanje celotnega sistema.

Če mislite, da je to fikcija, si poglejte tele primere, kjer je RFID že v polni funkciji in prinaša zelo konkretne poslovne prednosti:

Zara Inditex: http://bit.ly/2Z6qsPP

Kraft Foods: http://bit.ly/2HhXeme

Proizvodnja vojaških oblačil: http://bit.ly/2zbeVPR

Zanimiv je tudi pogled na sistem glasovnega vodenja opravil v skladišču Gorenje Servisa, kjer zaposleni ne uporabljajo računalnikov niti prenosnih čitalcev črtne kode, temveč z računalnikom komunicirajo preko slušalk in mikrofona:


Kaj naj naredi slovenska industrija? Pametne tovarne!

Pred nekaj dnevi me je novinar RTV Slovenije vprašal, kakšne korake predlagam slovenskim podjetjem, da bi čim bolje izkoristili pri val četrte industrijske revolucije. Odgovoril sem mu nekako takole:

Digitalna zrelost - zavedanje, izobraževanje, sodelovanje, oseba odgovorna za uvedbo Industrije 4.0 v poslovanje podjetja

Izmenjava podatkov (EDI, RIP) - sodelujoči si bodo morali začeti bolj intenzivno izmenjevati informacije, brez zadržkov o poslovnih skrivnostih

Avtomatska identifikacija - računalnikom je potrebno servirati čim več podatkov iz fizičnega sveta, da bodo znali bolje upravljati in se agilno odzivati na realne dogodke. Uporaba RFID tehnologij, črtna koda, RTLS sistemi. Čim več podatkov zajemati avtomatsko.

Prvi dve branži, ki bosta na udaru industrije 4.0, bosta avtomobilska in logistična.