NE SPREGLEJTE  •  Dopusti v 2025 - načrtujte jih pravočasno in s pomočjo aplikacije All Hours ➡️ IZVEDITE VEČ   
Choose languageLanguage
Blog

GZS je že uvedla RFID digitalni popis osnovnih sredstev

Uros Snedic GZS
 
6 minutno branje
Datum
12/04/2021

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) sodi med najstarejše organizacije v državi, saj letos praznuje 170. obletnico obstoja. Vedno je bila v koraku s časom in tehnologijo, kar dokazuje tudi z intenzivno digitalizacijo poslovanja, ki jo izvajajo pod taktirko Uroša Snedica, odgovornega za področje digitalizacije GZS, ki je letos uvedla še digitalni popis osnovnih sredstev prek tehnologije RFID, uporabila pa je rešitev Frontman Find.


Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je največja, najmočnejša in najvplivnejša povezava gospodarstva v Sloveniji. Njeno temeljno poslanstvo je izboljševanje poslovnega okolja, kar vodi v večjo gospodarsko rast. Imperativa digitalizacije se v GZS zavedajo že zelo dolgo, zato pospešeno digitalizirajo svoje delovanje, saj želijo skladno z obsežno digitalno strategijo postati ponudnik digitalnih storitev gospodarskim subjektom

Inventura brez svinčnika in papirja

Z Urošem Snedicem smo se pogovarjali ravno dan po inventuri. Ta je letos doživela prenovo, čeprav že dlje časa poteka brez svinčnika in papirja. Letos so zaposleni še zadnjič skenirali črtne kode, saj GZS med prvimi v državi uvaja RFID-oznake osnovnih sredstev in prostorov, ki bodo poskrbeli, da bo popis osnovnih sredstev v prihodnje še bistveno hitrejši in natančnejši. 

Letos so namreč ob uvedbi rešitve Frontman FIND,  ki jo je implementiralo podjetje Špica d.o.o., postavili tudi testni prostor, kjer so lahko primerjali stari in novi način popisa osnovnih sredstev. Prihranek časa ob naslednjem popisu bo občuten, saj bodo zaposleni že ob vstopu v prostor dobili informacijo, kaj vse se v prostoru nahaja. 

»Ob letošnjem popisu smo se odločili za prehod na RFID-tehnologijo in vsa sredstva poleg črtne kode opremili še z RFID-značkami. V prihodnje zaposlenim ne bo treba fizično do vsake črtne kode, inventura bo izvedena izjemno hitro in po potrebi celo na daljavo. Ocenjujemo, da bomo na ta račun prihranili en človek mesec časa (in denarja),« nam je zaupal Uroš Snedic, direktor področja digitalizacije in vodja centra za informacijski sistem na Gospodarski zbornici Slovenije, in dodal, da so zaposleni novost sprejeli z navdušenjem, naložba pa naj bi se organizaciji povrnila že prihodnje leto.

VIDEO: Popis osnovnih sredstev - RFID vs. črtna koda


Digitalizacije poslovanja se ne gre bati

»GZS je na področju digitalizacije vzor mnogim v Sloveniji. Poslujemo že skoraj v celoti brezpapirno in stremimo k temu, da pomembnost digitalizacije poslovanja predstavimo tudi našim članom in širši javnosti,« je dejal Snedic. Predstavil je tudi svoj recept za uspeh: »Digitalizacije se ne smete bati. Začeti velja pri procesih, kjer je prisotna največja bolečina, podjetja pa naj čim več vlagajo v razvoj digitalnih kompetenc zaposlenih. Korona je idealen čas digitalizacijo poslovanja, saj imajo očiten interes tudi zaposleni, torej je uvajanje rešitev lažje.« 

GZS je že v zelo dobri digitalni kondiciji. Večina poslovnih procesov je že v celoti digitaliziranih, torej delujejo hitreje, zaposleni so posvojili digitalne rešitve, saj v praksi vidijo, da sedaj delajo bolj učinkovito in z manj napora. Cilj brezpapirnega poslovanja je že skoraj v celoti dosežen, zbornica uporablja elektronske račune, e-naročila, e-pogodbe, pred kratkim je začela z uporabo elektronskih potnih nalogov. 

Snedic se sicer zaveda, da digitalna preobrazba poslovanja zahteva stalno vzdrževanje odlične digitalne kondicije: 

»Imamo že načrte za naslednje pomembne korake, v bližnji prihodnosti nas čakata dva večja projekta, saj bomo prenovili tako osrednji poslovno-informacijski sistem (ERP) kot tudi rešitev za upravljanje odnosov s strankami (CRM).« 

Tudi digitalni zgledi vlečejo

Podjetja vseh oblik in velikosti se na vlak digitalizacije podajajo z različnih izhodiščnih točk, prav vsa pa naletijo na iste ovire. Njihovo premagovanje je odvisno od več dejavnikov. Medtem ko denar lahko reši izzive glede nakupa sodobnih tehnologij, pa so ključnega pomena ljudje, ki bodo te tehnologije uporabljali. 

»V procesu digitalizacije poslovanja se podjetja najpogosteje ujamejo v IT-del, a digitalizacija velja tudi za procese, kulturo, ljudi, prinaša nov način upravljanja,« ugotavlja Snedic in glede motivacije zaposlenih za spremembe predlaga naslednje: 

»Sodelavce spodbujam z lastnim zgledom in delovno vnemo, skušam jih pripeljati do točke, kjer bodo sami hrepeneli po novem znanju, inovativno razmišljali in predlagali nove rešitve.« 

Izkušnje GZS kažejo, da na digitalno preobrazbo poslovanja zelo dobro vpliva skrb za izobraževanje zaposlenih. Že sekcija Združenje za informacijsko tehnologijo (ZIT), ki deluje v okviru zbornice organizira veliko izobraževanj, poleg lastnih izobraževanj pa znanja zaposlenim predajajo tudi zunanji partnerji. 

»Poudarek izobraževanj je na področjih, kjer imajo uporabniki največjo bolečino. V preteklih mesecih smo tako večino izobraževanj usmerili na področja dela in sestankov na daljavo,« pove Snedic in poudari: »Zaposleni in oddelek IT ugotavljamo, da so v praksi najbolj uspešni kratki vodiči po ključnih stvareh – tisti, ki rešijo ključna vprašanja in izzive uporabnikov.«

 Tako kot vsa podjetja so se tudi v GZS soočili z določenim odporom na uvajanje sodobnih tehnologij in procesov dela, predvsem s strani starejših zaposlenih, a so tudi te pridobili na digitalno stran. 

»Odpor do digitalizacije smo rešili s pogovori – tako individualnimi kot skupinskimi – in praktično demonstracijo. Ko zaposleni enkrat vidijo in preizkusijo, da je novi način dela ali digitalno orodje bolj praktično ali učinkovito, potem verjamejo,« pojasni Snedic.

Podjetniški e-katalogi

Trenutno v GZS snujejo rešitev za pripravo elektronskih katalogov slovenskih podjetij, ki bodo domačim in tujim podjetjem olajšala iskanje informacij. Panožni ali tematski katalogi bodo na voljo tako interesnim združenjem kot obiskovalcem, z njimi pa želi zbornica postati ponudnik digitalnih storitev. Pripravlja namreč tudi vtičnike API, ki bodo omogočali različne integracije s poslovno-informacijskimi sistemi in tako še bolj ažuren ter natančen prikaz podatkov poslovnih subjektov. 

»Zbornica je beležila povprečen obisk okoli 10 tisoč ljudi mesečno. Trenutni ukrepi in zdravstvena situacija so omejili število fizičnih stikov, mi pa skladno s poslanstvom in strategijo uvajamo nove rešitve. Podjetja in podjetniki bodo lahko na zbornico po nove in sveže ideje prišli tudi po digitalnih poteh. 

»Vedno so dobrodošli tudi s svojimi idejami, izdelki ali storitvami, saj lahko GZS in njene kanale izkoristijo kot svoj digitalni razstavni prostor,« zaključi Snedic.

 


Pišite nam in pokazali vam bomo, kako preprost je lahko popis osnovnih sredstev v praksi