Digitalni potni list izdelka – kaj je to DPP in kaj moram vedeti

Digitalni potni list izdelka (Digital Product Passport – DPP) je ena od tistih evropskih zahtev, o kateri bomo v naslednjih letih slišali vedno pogosteje. Pravni temelj, uredba ESPR (o okoljsko primerni zasnovi za trajnostne izdelke), je začela veljati julija 2024, aprila 2025 pa je Evropska komisija sprejela delovni načrt za obdobje 2025–2030, ki določa, katere skupine izdelkov so na vrsti prve. Prva kategorija izdelkov (baterije) bo morala novo direktivo izpolnjevati že 18. februarja 2027. Pogosto boste slišali izraz »baterijski potni list«. 

DPP je digitalni zapis o posameznem izdelku, ki spremlja njegov celoten življenjski cikel – od proizvodnje, prek uporabe, do popravila ali recikliranja. Vsak izdelek dobi enolični identifikator in fizično oznako (najpogosteje 2D kodo), ki vodi do njegovih digitalnih podatkov: sestave, izvora, navodil za vzdrževanje, informacij o recikliranju. Preprosto povedano: izdelek dobi svojo digitalno identiteto, oznaka na izdelku pa je povezava do te identitete. Sistem temelji na enolični identifikaciji izdelkov, standardiziranih nosilcih podatkov in na izmenjavi informacij med deležniki v verigi, uvaja pa se postopoma, po kategorijah izdelkov – ne za vse hkrati. 

Za nekatere vrste izdelkov bo dovolj en potni list za celotno serijo ali model, medtem ko bodo drugi zahtevali edinstven potni list za vsak posamezen kos. Glede na vrsto izdelka bo zahtevan eden od treh tipov DPP: 

1. Nivo modela (model-level).
2. Nivo serije/šarže (batch-level).
3. Nivo kosa (item-level).

Zahteve bo določila Evropska komisija. Pri baterijah je določeno, da bo morala imeti vsaka posamična baterija svoj DPP oz. Battery Passport. 

Potrjen je le datum 18.2.2027 za baterije (industrijske nad 2 kWh, baterije za lahka električna vozila); končni vrstni red in okvirni roki za ostale skupine izdelkov še niso določeni. Konkretna časovnica pa gre za zdaj v tem zaporedju: najprej baterije, nato sledijo gradbeni proizvodi in pohištvo. Za tem so na vrsti tekstilni izdelki (brez obutve) in detergenti. Postopoma se bo DPP širil še na jeklo in železo, aluminij, pnevmatike, vzmetnice, določene energetske izdelke ter IKT in drugo elektroniko. Posebej so prek Uredbe o varnosti igrač urejene še igrače. Natančni datumi za kategorije razen baterij torej še niso dokončno potrjeni, zato jih velja spremljati, ne pa čakati nanje. 

Če ste proizvajalec, distributer ali upravljate skladišče izdelkov, kjer se uvaja DPP, za vas DPP pomeni tri stvari: 

1. Izdelke in embalažo bo treba opremiti z novimi podatkovnimi nosilci, ki nosijo bistveno več informacij kot klasična črtna koda, večinoma bo to QR koda.  
2. podatke za DPP bo potrebno znati zajeti, hraniti in povezati s pravo enoto izdelka, kar pomeni, da bo moral biti vaš temu kos vaš ERP, WMS in sistem označevanja. 
3. podatke boste morali deliti naprej po dobavni verigi, s partnerji, trgovci in nazadnje s kupcem, ki bo oznako lahko preveril sam. 

Podatki DPP niso shranjeni centralno pri EU, temveč decentralizirano, pri gospodarskem subjektu (proizvajalcu, uvozniku), ki je odgovoren za pripravo in ažuriranje DPP ali pri njegovem pooblaščenem ponudniku. EU vzpostavlja le register DPP, v katerem se hrani vsaj »edinstveni identifikator«, torej gre tu za register, ne za bazo dejanskih podatkov.  Praktično to pomeni:

• Na izdelku, embalaži ali dokumentaciji je fizični nosilec podatkov (najpogosteje 2D koda, lahko tudi RFID), ki nosi enolični identifikator izdelka. 
• Ta identifikator (prek GS1 Digital Link standarda) vodi do dejanskih podatkov o izdelku, ki so shranjeni pri podjetju samem, na njegovem strežniku ali pri izbranem ponudniku DPP platforme. 
• Centralni EU register hrani le identifikator, URL do lokacije podatkov, osnovne metapodatke za nadzor organov in evidenco registracije – ne celotne vsebine potnega lista. 
• Podjetje mora zagotoviti, da so podatki dostopni na tem naslovu ves predpisan čas, tudi če izdelek zamenja lastnika ali če se podjetje preneha ukvarjati s to dejavnostjo.Kaj moram narediti? 

Napačno vprašanje je »kdaj bo DPP obvezen zame«. Pravo vprašanje je: ali imam urejeno identifikacijo, označevanje in sledljivost izdelkov, da lahko DPP sploh zgradim? Če teh temeljev ni, vpeljava ne bo možna, ujeti boste nepripravljeni. 

TOP 5 nalog, ki jih lahko začnete reševati že danes: 

1. Preverite, kje nastajajo podatki o vašem izdelku: ali imate jasno sliko, kdo, kje in kdaj ustvari in zapiše podatek o materialu, seriji ali izvoru, in ali ta podatek pride vse do podatkovnega skladišča. 
2. Uredite označevanje: preverite, ali vaš sistem označevanja (tiskalniki, nalepke, črtne kode) že podpira 2D kode oziroma je pripravljen na nadgradnjo; to je isti korak, ki ga zahteva tudi vzporedni prehod GS1 na 2D kode. 
3. Vzpostavite avtomatski zajem podatkov v vašem skladišču: ročno prepisovanje serij in šarž je največji vir napak; RFID ali čitalniki črtnih kod ob prevzemu in odpremi to tveganje bistveno zmanjšajo. 
4. Povežite identifikacijo izdelka s poslovnim sistemom: podatek na oznaki mora biti povezan z GTIN in ostalimi GS1 identifikatorji, ki jih vaš ERP/WMS prepozna kot eno samo, sledljivo enoto. 
5. Preverite, ali vaša kategorija izdelkov že spada med prednostne: železo in jeklo, aluminij, tekstil, pnevmatike, pohištvo, vzmetnice, energetski izdelki in elektronika so na seznamu delovnega načrta 2025–2030; baterije, gradbeni proizvodi, igrače in detergenti pa imajo lastno, ločeno zakonodajo. 

=> Želite izvedeti več o DPP?  Izberite si termin za pogovor  s Špica ekipo.