Blog

Delo od doma

22/11/2018
Delo od doma

Zaradi vse večje mobilnosti in želje po prilagajanju zaposlenim, so se razvile nove oblike dela, kot je delo na domu. V tem blogu bomo pisali o zakonski ureditvi dela od doma, prednostih in slabostih takega dela in kako beležiti delovni čas, ki ga opravimo na lokacijah izven prostorov delodajalca.


Zakonske ureditve dela od doma

Zakon o Delovnih razmerjih v 5. poglavju (člen 68. in naprej) določa, da se lahko delavec in delodajalec s pogodbo dogovorita, da bo delavec opravljal delo doma ali izven prostorov delodajalca.

O taki nameri mora delodajalec obvestiti Inšpektorat za delo, ter seveda poskrbeti za varne pogoje tam, kjer bo delavec izvajal delo. Delavcu pripadajo vse pravice in obveznosti iz naslova delovnega razmerja z izjemo dodatka za prevoz na delo, do katerega ni upravičen razen, če opravlja delo v drugih prostorih, ki niso njegov dom. V tem primeru velja, da je upravičen do dodatka za razdaljo od delodajalčevih prostorov do lokacije dela (in ne od delavčevega doma do lokacije dela).

Priporočamo pa v branje temeljito strokovno študijo na temo zakonske ureditve dela od doma, ki jo je napisala Alenka Gačanovič, strokovno študijo najdemo na tej povezavi.

Prednosti in slabosti dela od doma

Kljub številnim raziskavam o učinkovitosti dela od doma, dan danes še vedno velja mit, da taki obliki dela ne gre zaupati.

Kakšne učinke na poslovanje ima delo od doma, so raziskali tudi na univerzi v Stanfordu. Študija potrjuje vse večkrat potrjeno tezo, da je taka oblika dela po učinkovitosti in profitabilnosti v prednosti pred tradicionalno. O študiji lahko preberemo tu.

Delo od doma prednosti in slabosti

Po eni strani se delodajalci sprašujejo, ali se bodo zaposleni, ki želijo delati od doma lahko izognili skušnjavam udobja, ki ga ponuja dom (kot je obedovanje, spanje in odsotnost nadzora), po drugi strani pa odsotnost motilcev (kot so pomenki s sodelavci, napačno razvrščaje prioritet, kot posledica pritiskov sodelavcev) prinese bistveno večjo fokusiranost in posledično večjo dostavo.

Predviden časovni in količinski okvir opravljenega dela

Če se želimo prepričati, ali je delo nekoga učinkovito (in primerjati med seboj delo na domu in tradicionalno obliko dela), moramo izmeriti koliko dela naj bi v časovnem okvirju opravil. Temu rečemo tudi KPI (key performance index) in je popis nalog, ki naj bi jih delavec opravil v definiranem času. Za nekatera dela je enostavno določiti koliko naj bi dostavili na enoto časa, za druga dela pa je kompleksnejše. Pri slednjem pride prav, če merimo, koliko časa en ali več članov ekipe potrebuje, da kvalitetno opravi isto nalogo. Ko nekaj takih merjenj imamo, se lahko skupaj dogovorimo, koliko česa naj bi bil delavec v enoti časa realno sposoben dostaviti.

Kako merimo čas, opravljen od doma

Merimo lahko dva časa:

  • koliko ur smo prisotni na delovnem mestu,
  • koliko časa porabimo za posamezno nalogo / naročnika / opravilo.

Da bi lahko beležili svoj delovni čas na delovnem mestu tudi tam, kjer na vratih nimamo registracijskega terminala (ki mu rečemo tudi ura), se lahko poslužujemo naslednjih metod:

  • preko pametnega telefona s sporočanjem geolokacije, kjer se je registracija zgodila,
  • preko pametnega telefona z uporabo NFC nalepke ali Bluetooth Low Energy Beacona,
  • preko računalnika (z možnostjo omejitve IP naslova).

Natančneje o mobilnih metodah registriranja delovnega časa, pišemo v tem blogu.

Špicina rešitev za upravljanje z delovnim časom, poleg evidentiranja delovnega časa, omogoča tudi razporejanje delovnega časa po nalogah / opravilih. Več o razporejanju delovnega časa po nalogah v tem blogu.

Za manjša podjetja pa je primernejša rešitev v oblaku My Hours, ki beleži delo po projektih in nalogah. Kako izgleda je možno videti na spodnji sliki, ali pa rešitev preizkusiti na tem naslovu.

My Hours beleženje delovnega časa po projektih

Za pogovor o učinkovitem upravljanju z delovnim časom, smo vam vedno na voljo.