Če dobro spite, tudi delate bolje

V začetku leta je bila izvedena raziskava, poimenovana Spanje in delo, v kateri je sodelovalo deset »Špičakov« (zaposlenih v podjetju Špica International d.o.o.). Raziskava se je osredotočila na vpliv delovnega konteksta na kakovost spanja ter povraten vpliv spanja na vedenje in uspešnost posameznikov na delovnem mestu. Kaj s(m)o ugotovili?

»Ugodno delovno okolje, v katerega spada tudi dolžina delovnika, je pozitivno povezano z zadovoljstvom pri delu. Predolgi delovniki imajo negativen vpliv na stres in psihološko zdravje zaposlenih. Hibridne oblike dela in delo od doma sicer zagotovo izboljšajo izkušnjo zaposlenih, hkrati pa vključujejo tveganje, da zaposleni – kadar ti uživajo v svojem delu – delajo preveč. O tem priča tudi precejšnja variabilnost pri usklajenosti med delom in prostim časom,« pravijo avtorji raziskave Spanje in delo in dodajajo: »So pa pozitivne relativno visoke ravni odpornosti zaposlenih, ki bi se jih dalo sicer še dodatno razviti, ter zmerno zaznavanje stresa. V skupnem ne preseneča, da na splošno sodelujoči poročajo o relativno visokih ravneh kakovosti spanja.«

Spanje je (zelo) pomembno

Stroka ugotavlja, da so dolžina, kakovost in konsistentnost spanja ključni dejavniki pri obnavljanju človeške energije in posledično ključnega pomena za normalno delovanje posameznikov na delovnem mestu in izven njega. Kljub raziskavam s področij, povezanih z medicinsko nevroznanostjo, psihologijo, zdravjem in fiziologijo ter ostalimi, so v sodobni družbi težave s spanjem še vedno zelo razširjene. Spanje pomembno vpliva na to, kako smo uspešni na delovnem mestu, na sodelovanje z drugimi in splošno dobro počutje, kar je potrdila tudi omenjena raziskava Spanje in delo.

Odnos med delom in spanjem ne deluje le v eno smer

Tehnologija omogoča nenehno povezavo sodobnega človeka z delom, posledično pa se brišejo meje med delom in prostim časom. Vprašanja o vplivu spanja so zato še kako pomembna. Na delo lahko gledamo kot na glavni izvor izkušenj odgovornih za slab spanec, saj so zaposleni velikokrat izpostavljeni različnim zahtevam in čustvom, povezanim z delom, ki lahko oslabijo procesa sproščanja in iniciacije spanja, ki sta potrebna za dober spanec. Številne študije so že v preteklosti odkrile povezavo med psihosocialnimi stresorji na delovnem mestu (tj. veliko delovnih nalog, delovna obremenitev, kognitivne in čustvene delovne zahteve, negotova zaposlitev, ustrahovanje) in nižjo kakovostjo spanja. Velja pa tudi nasprotno: zaposleni, ki spijo dobro, tudi delajo bolje in so v povprečju bolj uspešni v poslovnem okolju.

Pandemija in delo od doma kot veliki spremembi

Medtem, ko so s spanjem negativno povezani čas zaključka dela, količina dela in delovna intenzivnost, je povezava med lokacijo dela in spanjem vnaprej težko določljiva. V času trajanja raziskave Spanje in delo so zaposleni v podjetju Špica približno polovico časa delali od doma. Ob tem so potrdili ugotovitve strokovnjakov, da možnost dela od doma pri zaposlenih poveča občutek avtonomije, zadovoljstva z delom, produktivnost ter zmanjša konflikt med delom in družinskim življenjem. Pri delu od doma naj bi se možnost za izgorelost znižala. Kot poudarjajo avtorji tokratne raziskave, je treba študije glede dela na daljavo in od doma, ki so bile opravljene na začetku pandemije Covid-19 veljati z vsaj nekaj rezerve, saj je veliko zaposlenih, ki do tedaj niso imeli možnosti delati od doma, novo možnost dela z navdušenjem sprejelo. Kot opozarjajo nekateri avtorji, dolgoročno delo od doma brez možnosti dela na lokaciji lahko vodi do večjega občutka časovnega pritiska in tako zaposleni delajo (še) več. S tem se (za)briše meja med delom in prostim časom. Podjetja bi morala biti pozorna, da zaposlenim, ki imajo veliko stresa na delu in v zasebnem življenju, omogočijo delo na lokaciji, saj je za njih delo od doma zahtevnejše.

Hibridne oblike dela, izbira naj bo v domeni zaposlenega

Čeprav se z možnostjo dela od doma povečuje delovna motivacija zaposlenih, to velja samo do določenega obsega. V kolikor morajo zaposleni delati ves čas od doma, delovna motivacija pade. Strokovnjaki ugotavljajo, da so hibridne oblike dela, ali možnost, da si zaposleni lahko sami izbirajo ali bodo delali od doma ali na lokaciji podjetja, trenutno res najprimernejše.

Ko je manj hkrati več

Z delom povezane študije so že v preteklosti ugotovile, da je povsem nesmiselno imeti delovne tedne daljše od 50 ur, saj je učinek dela daljših delovnikov zanemarljiv. Zanimivo je, da krajši delovni tedni (od 50 ur) ne pomenijo velikega zmanjšanja delovnega učinka. Preizkusi so ugotovili, da so 6-urni delovniki pozitivno povezani s socialnim življenjem, dobrim počutjem zaposlenih ter nižjimi ravnmi stresa. Strokovnjaki zato organizacijam svetujejo, da postavijo zgornjo omejitev delovnega časa. V praksi se namreč neredko zgodi, da so učinkovitejši zaposleni velikokrat »nagrajeni« z dodatnimi obveznostmi in nalogami.