Čarovnija polnjenja trgovskih polic

Če bi jih ubesedili, bi se nekatere brale kot zgledna študija primera, spet druge bi sodile v rubriko »saj ni res, pa je«.

Sodobni potrošniki smo razvajena bitja. Želimo in pričakujemo, da bodo trgovci blago pripeljali malodane v vsako slovensko vas. Jasno je, da če naj blago široke potrošnje pride do police v trgovini, da ga mora najprej nekdo do trgovine pripeljati, nato pa ga mora še osebje v trgovini ustrezno razporediti na polico. Čarovniji, ki ureja omenjene poti blaga, pravimo logistika. Poleg logistike pa so na delu še druge tehnologije in vede, npr. upravljanje skladiščnega poslovanja in upravljanje dostave pošiljk.  

Od proizvajalca do skladišča

Zgodba o potovanju blaga široke potrošnje se tako začne že v tovarni, na kmetiji oziroma na mestu njihovega nastanka. Proizvajalec namreč izdelek izdela in označi, nato pa odvisno od povpraševanja to blago najprej skladišči pri sebi ali pa ga pošlje neposredno trgovcu – v njegov distribucijski center ali celo v posamezno trgovino. 

Večina oskrbe trgovin se vrši iz distribucijskih centrov trgovcev. Gre za velika skladišča, kjer se hranijo najrazličnejše blago in izdelki in od tam pošiljajo v trgovine. Do distribucijskega centra in iz njega blago prevažajo tovorna vozila. Ta so bodisi v lasti trgovca ali pa ponudnika transportnih storitev. Ko je enkrat blago na tovornem vozilu in namenjeno v trgovino, je večina čarovnije že opravljene. Oglejmo si, kaj se je zgodilo v ozadju in kako je blago prišlo na pravo vozilo. 

Umetnost komisioniranja

Glede na to, da imajo različne trgovine različne potrebe po izdelkih, v distribucijskih centrih zaposleni pripravljajo pošiljke za vsako trgovino posebej. Kaj to pomeni? Predvsem to, da je treba blago nabrati v skladišču, kjer se navadno nahaja na določeni lokaciji, na tleh ali regalni polici in ga zložiti na vozičke ali palete. Temu postopku se strokovno reče komisioniranje oziroma priprava blaga. Pogosto isto pošiljko pripravlja celo več ljudi v različnih delih skladišča. 

Skladiščno osebje iz skladiščnega informacijskega sistema (WMS) dobi naloge za pripravo blaga in se odpravi ponj. A zgolj hitra priprava blaga ni dovolj, biti mora tudi učinkovita in natančna, saj so napake drage – podjetje stanejo čas in denar. V distribucijskih centrih trgovcev se vsak dan zgodi na tisoče transakcij, za zagotavljanje natančnosti komisioniranja blaga pa se najpogosteje uporablja črtna koda. Ta preprost, a izjemno učinkovit izum, s katerim lahko zaposleni hitro odčita oznako blaga in preveri njegovo ustrezno, močno pohitri in izboljša natančnost dela skladiščnega osebja. V primeru blaga višje vrednosti je lahko v rabi tudi tehnologija RFID, ki še hitreje in z manj interakcije osebja identificira izdelke. 

»Brez uporabe črtne kode v skladišču danes ne gre več. Zaposleni morajo namreč preveriti, če pripravljeno blago ustreza naročilu, vsi v verigi pa si želijo, da bi komisioniranje potekalo čim hitreje in brez napak. Pri tem jim na pomoč priskočijo sodobne tehnologije. Npr. čitalci črtnih kod, ki so lahko nameščeni kar na zapestje delavcev, pa s čipi RFID opremljeni izdelki in vozički, v primeru zahtevnejšega blaga ali pa dela v težkih pogojih, npr. v hladilnici, pa si podjetja pomagajo tudi s tehnologijo glasovnega komisioniranja, ki sprosti roke delavca,« pojasni Andrej Planina, strokovnjak za logistiko in skladiščno poslovanje v podjetju Špica International. 

Preden gre blago na pot …

Mediji nas pred poletno počitniško-turistično sezono pogosto opozarjajo, kaj vse preveriti, preden se odpravimo na pot. Taki seznami preverjanj obstajajo tudi v skladišču in so vsakodnevno v uporabi. Glede na to, da en tovornjak na eni vožnji z blagom oskrbuje več trgovin, je zelo pomembno, da nalaganje blaga na tovornjak upošteva njegovo pot in postanke za razlaganje pri posameznih trgovinah. Blago mora biti torej na vozilo zloženo v pravilnem vrstnem redu. Nalaganje najpogosteje poteka po metodi LIFO (Last In First Out), ki zapoveduje, da se na tovornjak najprej naloži blago, ki bo tovorni prostor zapustilo zadnje. 

»Skladiščno osebje mora upoštevati pravilni vrstni red blaga za razvoz. Še pred tem vedno več podjetij opravi tudi t. i. izhodno kontrolo. Če je blaga res veliko in bi podroben pregled zahteval ogromno časa, se podjetja odločijo za enostavnejšo rešitev – pošiljke kar stehtajo in preverijo, če se teža ujema z deklarirano. Sledljivost blaga v transportu še olajša tehnologija RFID, saj z njeno pomočjo podjetje točno ve, kateri vozički so šli na katero vozilo,« dodaja Planina. 

Čarovniki v trgovini

Ko blago s tovornjakom prispe do trgovine, se začne predzadnje poglavje njegove zgodbe. Ponudnik transportnih storitev oziroma logist svojo nalogo končata, ko blago prispe na nakladalno rampo trgovine. A s tem njegova pot še ni zaključena, saj ga mora osebje v trgovini spraviti bodisi v lastno skladišče ali pa kar neposredno na trgovske police. 

»Tudi polnjenje polic v trgovini je velik izziv, trgovci iščejo vedno nove načine, kako pohitriti to opravilo. Mercator je denimo poskrbel, da so police v trgovini označene podobno kot v skladiščih, torej regal 2, višina, 6, položaj 8, kar osebju olajša in pohitri iskanje ustreznih polic in blaga. Da bi kar se da pohitrili pripravo blaga, nekateri trgovci tovorne pošiljke sprejemajo tudi ponoči – s tem pridobijo več časa, v katerem lahko blago spravijo do polic,« dogajanje v praksi opiše Planina. 

Na tem mestu velja urediti tudi kontrolo pristopa, saj za varnost poslovanja trgovcev ni najbolj praktično, če ima »kamionar« ključe od trgovin, ki jih oskrbuje. 

S čarovnijo naj se ukvarjajo čarovniki

Kaj je sporočilo današnjega zapisa? Zahtevne stvari velja prepustiti strokovnjakom. Pravi čarovniki na področju logistike, skladiščnega poslovanja in kontrole pristopa pa delajo v podjetju Špica. Dovolite jim, da vam zgledno uredijo ta področja in dvignejo zadovoljstvo zaposlenih in strank. Posledično boste zadovoljni tudi vi, saj boste prodali več.