Pot do sreče in uspeha je v dobri izrabi časa
David Čreslovnik, generalni direktor Ceneje.si
Podjetje Ceneje, d. o. o., že več kot 10 let upravlja vodilne spletne platforme za primerjalno nakupovanje v regiji: Ceneje.si, Jeftinije.hr, Idealno.rs in Idealno.ba. Podjetje upravlja tudi z blagovno znamko Shopper’s Mind, ki je namenjena razvoju spletne trgovine v regiji. Pod njenim okriljem v Sloveniji (sMind.si) in na Hrvaškem (sMind.hr) nastajajo ecommerce rešitve, med katerimi so najbolj prepoznavne: oznaka zaupanja CERTIFIED SHOP®, konferenca Ecommerce Day in tekmovanje Spletni trgovec leta. Imajo 35 zaposlenih, ob tem pa se letni dobički štejejo v milijonih. Pogovarjali smo se z Davidom Čreslovnikom, dolgoletnim direktorjem za tehnični razvoj, od leta 2020 pa novim generalnim direktorjem podjetja Ceneje.
Kaj je poslanstvo vašega podjetja?
Ceneje v zdajšnji obliki obstaja že od leta 2006; vse od takrat je naš cilj kupcem skrajšati nakupni proces, torej prihraniti čas, ki ga namenijo za informiranje o izdelku, za primerjave cen in sam nakup. Ideja je, da vse informacije o izdelkih, ki jih sicer iščemo na spletu, združimo na enem mestu, kupce pa nato preusmerimo v trgovine, kjer opravijo nakup. Poslovni model je podoben t. i. marketplaceu, ki je uveljavljen v tujini, recimo Amazon marketplace, s to razliko, da je Ceneje.si primerjalnik cen in ne točka nakupa. Ljudje so se navadili na primerjalnike, ker jim olajšajo nakupovalno odločitev, saj jim ni treba prebrskati celotnega interneta, ampak gredo na eno mesto, kjer najdemo vse potrebne informacije, da se lahko odločijo za nakup in ga tudi zaključijo. Primerjalniki cen so tako prevladujoč poslovni model v srednji in vzhodni Evropi, na Češkem najdemo Heureko, v Avstriji Geizhals itd.
Kako je na ceneje.si vplivala epidemije? Kakšna spremembe zaznavate?
Epidemija in z njo povezane spremenjene navade kupcev vam gredo zelo na roko, še posebej glede na to, da je Slovenija za ostalimi evropskimi državami v preteklosti močno zaostajala po deležu opravljenih nakupov po spletu.
Čehi in Slovaki se po penetraciji spletnega nakupovanja uvrščajo zelo visoko, ne dosegajo sicer Danske in Velike Britanije, ki sta v samem vrhu, a je delež spletnih nakupov kljub temu na nivoju Francije in Nemčije. Pri nas je penetracija nižja, na Hrvaškem še nižja, a so se trgovci, ki so bili do sedaj tradicionalni, torej ponujali blago le v fizičnih trgovinah, zaradi epidemije morali preobraziti in uvesti tudi spletno prodajo. Postavljeni so bili pred izziv najti kader – ki ga že tako primanjkuje – za uspešno izvedbo digitalne transformacije; za vzpostavitev spletne trgovine, procesov v ozadju, vzpostavitev digitalnega marketinga, njegovo izvedbo itd. Tako kot je bila epidemija na eni strani za marsikoga velika izguba, je bila na drugi za veliko ljudi in podjetij izjemna priložnost.
Kako si spletni trgovci z vami lahko pomagajo pri svojem poslovanju?
Poleg tega, da jim zagotavljamo prepoznavnost na trgu, smo zanje tudi dodaten, a kvaliteten kanal za prodajo. Pripeljemo jim stranke, ki so že v sami zaključni fazi nakupa; nakupna intenca pri njih je že zelo visoka. To pomeni, da spletni trgovini kupca ni treba več izdatno prepričevati za nakup. Druga stvar, ki jim jo nudimo, pa je ciljno oglaševanje, pri nas je bistveno enostavneje najti nekoga, ki se recimo zanima za nakup televizije, kot pa to storiti na Googlu.
Katere so vaše konkurenčne prednosti v poslovanju?
Na prvem mestu je zagotovo agilnost, nato na podatkih temelječa analitika, poleg tega pa imamo vzpostavljeno zelo dobro sodelovanje s trgovci ter smo pri kupcih prepoznavni kot vodilni portal za primerjavo cen v jadranskem prostoru. Organiziramo različne izobraževalne dogodke in tekmovanja, na katerih se trgovci srečujejo, mrežijo in izmenjujejo dobre prakse.
Kaj so tisti ključni elementi, ki so najbolj zaslužni za uspeh vašega podjetja?
Že omenjena agilnost, na podatkih temelječe odločitve, dobri odnosi s kupci in partnerji, poleg tega pa si ves čas prizadevamo za organsko rast; ne poskušamo prehitevati in goljufati. Zadnje, a ne najmanj pomembno, pa je, da ves čas skrbimo za zelo dobre odnose z zaposlenimi ter se trudimo vzpostavljati pozitivno delovno klimo. Menim, da nam to tudi uspeva, saj se zaposleni med seboj družijo tudi v prostem času.
Kako merite učinkovitost na delovnem mestu?
Za novo vpeljane projekte uporabljamo uveljavljeno metodo OKR (Objectives and Key Results), s katero lahko spremljamo, kakšen je napredek na projektu, obenem pa lahko vidimo, kdaj projekt vstopa v zrelo fazo. Pri merjenju uspešnosti že vpeljanih procesov uporabljamo t. i. KPI (Key Performance Indicator). Z letnimi anketami merimo tudi zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu, pri tem pa se osredotočamo na podatek, kakšna je verjetnost, da nas zaposleni priporočajo naprej svojim znancem, prijateljem, sorodnikom. Pri tem uporabljamo priznano metodo NPS oziroma Net Promoter Score. Učinkovitosti zaposlenih torej ne merimo na točkovni način, ampak le primerjalno, z zaposlenimi delamo tudi trimesečne razgovore glede osebnih ciljev, torej ne le usmerjenih na delovno mesto, ampak tudi glede osebne in profesionalne rasti. Zaposleni so upravičeni tudi do polletne nagrade.
Nedavno ste uvedli eno izmed Špicinih rešitev All Hours za registracijo in evidenco delovnega časa. Zakaj ste se odločili zanjo, katere funkcionalnosti ste uvedli, kako so zaposleni sprejeli rešitev?
Prejšnja rešitev, ki smo jo uporabljali za spremljanje prisotnosti in odsotnosti, je bila neučinkovita. Zahtevala je podvojeno vnašanje podatkov, ni bilo pametnih uvozov, podpore za mobilne telefone ... Špicina rešitev All Hours bistveno poenostavlja postopek, zato smo jo vsi sprejeli z odprtimi rokami.
Uporabljamo beleženje prisotnosti, dopustov, bolniških odsotnosti in spremljamo delo od doma, vse to pa le z namenom, da lahko pravilno obračunavamo prevoze na delo ter z enim klikom javljamo podatke za obračune plač v računovodstvo.
All Hours zelo cenijo v administraciji in kadrovskem oddelku, saj je bilo vodenje evidenc in mesečno poročanje računovodstvu pred tem zelo nadležno opravilo. Z All Hours smo pri registraciji in evidenci delovnega časa prihranili 90 odstotkov časa, ki ga lahko sedaj namenimo bistvenejšim in pametnejšim nalogam. Opravljati rutinska dela je nesmiselno, ker je to stvar, ki jo znajo računalniki opraviti bolj precizno od človeka, če jim le vzpostavimo dober proces.
Z All Hours smo pri registraciji in evidenci delovnega časa prihranili 90 odstotkov časa, ki ga lahko sedaj namenimo bistvenejšim in pametnejšim nalogam.
Kako ste vpeljali All Hours, je bilo kaj težav, pogrešate kakšne funkcionalnosti?
Vzelo nam je približno štirinajst dni, večjih težav ni bilo, v Špici so bili zelo odzivni, če smo potrebovali kakšno pomoč. Želel bi si morda le reden uvoz stanja odsotnosti zaposlenih v svoj Outlook koledar, da bi imel pregled še tam.
Ali merite dolžino delovnega časa?
Ne, delo je popolnoma fleksibilno, prednastavljeno stanje v All Hours je za vse zaposlene »prisoten«, na njih pa je, da v aplikaciji označijo, če delajo od doma, so na bolniški ali na dopustu. Na splošno si prizadevamo vzpostaviti balon zaupanja in znotraj tega balona opolnomočiti ljudi, da sami sprejemajo odločitve, ne da za vsako stvar hodijo do nadrejenega po potrditev, ampak da s sprejemanjem odgovornosti vsakodnevno rastejo. Ko imaš enkrat vzpostavljeno zaupanje, delo od doma ni problem, merjenje delovnega časa ni več pomembno, vse se vidi preko rezultatov.
Kaj vam osebno pomeni čas?
Dan je zame prekratek. Želim biti v službi, a obenem imeti veliko prostega časa: za družino, športne aktivnosti, druženje s prijatelji … Vzdrževanje ravnovesja med službenim in prostim časom je zato zame izjemnega pomena. Mislim, da lahko le z dobro uravnoteženim življenjem na dolgi rok ostajamo zdravi in srečni, preprečujemo izgorevanje in ohranimo vitalnost ter učinkovitost. To mentaliteto skušam prenesti na vso podjetje. Izhajam iz tehničnih vod, zato naj naštejem nekaj enovrstičnih zapovedi:
- KISS (keep it simple, stupid),
- GTD (getting things done; zaključi stvar, da ti ne visi za vratom),
- delaj učinkovito in ne veliko,
- prioritiziraj,
- nauči se reči ne,
- ko greš na sestanek, se vprašaj, ali je nujno, da si tam!
Vse to sem prinesel s seboj kot direktor. Dobra izraba časa je identiteta podjetja Ceneje: prihrani čas pri nakupih in ga nameni čemu drugemu, vedno išči dobre rešitve, avtomatiziraj, računalniki so tukaj, da nam pomagajo, ne pa komplicirajo življenje.