S prehodom na računalniški oblak smo prišli na Gartnerjev radar

Tone Stanovnik, direktor podjetja Špica International, je vnet zagovornik tehnologije za povečanje učinkovitosti in agilnosti. Poudarja, da je to naša velika priložnost, le izkoristiti jo moramo.

V poslu ste že 30 let, torej delate stvari prav. Katera stvar se vam je v tem času najbolj vtisnila v spomin?

Zelo zanimivo se mi zdi razmišljanje ljudi, ki tarnajo nad tem, da so vse priložnosti v življenju zamudili. Ne zavedajo se, da tik pod tlemi stalno vrejo novi potenciali in priložnosti. Vedno se nasmehnem, ko mi kdo reče, da je bilo včasih lažje, češ, da sem začel delati v času, ko so se osebni računalniki ravno rodili. V podjetju Špica smo stavili na konja po imenu črtna koda, ko ta tehnologija še ni bila širše znana, niti na zahodu. Danes pa črtne kode malodane obvladujejo proizvodnjo in logistiko. Drži, zadeli smo pravo tehnološko žilo, a tudi ta ni večna, saj ima tehnološke naslednike, ki jih moramo prav tako obvladati. V teh nekaj desetletjih smo uspešno osvajali nove identifikacijske tehnologije, kot so magnetne kartice, RFID, Bluetooth, oddajniki itd.  

Lani ste objavili zavezništvo: ŠPICA-IBCS. S strateškim povezovanjem dveh skupin podjetij ste povezali tri morja: Baltik, Jadran in Črno morje. Kakšni so rezultati tega zavezništva?

Prebili smo se do Poljske in tako izredno povečali tržni potencial. Pravzaprav sem pričakoval, da bo takšno zavezništvo in širitev poslovanja na tolikšno geografsko področje za podjetje večje finančno breme, a je bil vstop na nova tržišča enostavnejši, zato smo preostala sredstva preusmerili še na Time&Space 360 Cloud projekt za zahodne trge. Mi je pa zelo godilo dejstvo, da smo prehiteli politiko, ki je čez par mesecev posnemala in organizirala srečanje držav treh morja, med sponzorji dogodka pa je bil tudi slovenski predsednik. 

Gre pri vaši širitvi poslovanja za organsko rast ali pa se širite tudi z nakupi in prevzemi?

Večinoma gre za organsko rast, čeprav je vstop na tuj trg lažji s prevzemom podjetja, ki na njem že deluje. Pri preboju v svet zagovarjamo partnerski model, predvsem v luči dejstva, da so vse zahodne države močno regulirane na področju upravljanja delovnega časa. Sila težko je namreč prodreti v   Švico z urami. Je pa veliko odvisno tudi od stopnje zrelosti trga. Medtem ko Nemci v prihodnje še vedno vidijo terminale na steni in kartice v žepu, mi že vidimo »žepne terminale«, torej pametne telefone v žepu in Chilpolo Beacone na steni. To pa lahko revolucionarno spremeni poslovni model rešitev za upravljanje delovnega časa. 

Boste morebiti kakšno podjetje kupili ali prevzeli doma?

Stalno spremljamo potencialne kandidate. Gledamo okoli sebe. Rekel bi, da veslamo proti toku, saj je zelo opazen trend prodaje slovenskih IT-podjetij tujim lastnikom.  

Kako vidite prihodnost podjetja Špica?

Trenutno se aktivno ukvarjam s predajo štafete naslednji generaciji. Moja skrb je ureditev procesov in kulture, da bo podjetje lahko uspešno poslovalo tudi v prihodnje. Imamo odlično ekipo in dobre temelje, na katerih velja graditi.  

Se strinjate z izjavo, da je posel hoja po robu?

Osebno se s tem ne strinjam. Špičaki smo sicer sami originali, a trdno stojimo na tleh. Tudi v literaturi pogosto zasledim, da so ljudje, ki so svetu dali prebojne inovacije, torej vsi skrajni inovatorji, imeli t. i. načrt B. Torej stati na dveh nogah je bolj varno kot le na eni. Prav zato imamo v Špici dve temeljni področji delovanja – rešitve za upravljanje človeških virov in rešitve za upravljanje oskrbovalnih verig. To nam daje stabilnost. Igramo sicer na obe struni. Tudi pri hoji po robu želiš kot podjetnik imeti možnost, da varno sestopiš. Hladen veter, ki že piha iz zahoda in ga ta hip čutijo predvsem dobavitelji avtomobilski industriji, nam dajo vedeti, da moramo zaigrati na nove strune.  

Na kaj pa boste stavili v prihodnje?

Na računalniški oblak. Prehod iz transakcijskega modela v najemni oz. naročniški model ima veliko prednosti. Predvsem za stranke, saj ta ne rabi takoj opraviti zahtevne naložbe. Mora pa zato temelje postaviti ponudnik, ki tako tvega nekaj več, saj ni takoj deležen finančnih prilivov in moraš vzdržati dlje časa, preden se naložba povrne. A tudi t. i. model ribe je za ponudnike, ki zdržijo do točke preloma lahko zelo dobičkonosen. 

Prej ste omenili naslednjo poslovno zimo. Kako se pripravljate nanjo?

Aktivno pomlajujemo kader v podjetju. Vedno več imamo tudi partnersko vključenih sodelavcev, predvsem v obliki razvojih celic. Na morebitno krizo želimo biti pripravljeni, nanjo se nikakor ne želimo odzvati z odpuščanjem. Tako kot naši kupci klasične naložbe spreminjajo v najemne modele, tudi mi čim več fiksnih stroškov spreminjamo v variabilne.  

Kako v Špici skrbite za stalno inoviranje, da ste stalno našpičeni?

Z inkubatorji. Stavimo na inovativna nova jedra. Sam sem mentor več zagonskim podjetjem. Prenašam jim svoje znanje in izkušnje, od njih se tudi učim. Z njihovo pomočjo namreč zaznam trende, ki se dogajajo v svetu. To je najboljše prepletanje. Imamo določene razvojne pristope, ki nas držijo v špici inovacij. Prej smo veliko investirali v rast poslovanja – zdaj pa več vlagamo v razvoj novih produktov in predvsem čm boljše uporabniške izkušnje– stavimo na tiste, za katere menimo, da bodo prebojne v naslednjem obdobju. 

Na katere, ste lahko bolj konkretni?

Kapitalsko smo vstopili v tri zanimiva zagonska podjetja, jaz jih imenujem kar mali Špicin inkubator. Podjetje CarLock razvija napredne rešitve za slednje vozil, ki bodo zelo zanimive tudi za zavarovalnice, saj bodo te glede na način vožnje posameznika lahko natančneje prilagodile zavarovalne premije – vozniki, ki vozijo zgledno, bodo imeli cenejše zavarovanje. Startup Predictable Leads razvija algoritme umetne inteligence na področju prodaje. Za te tehnologije upamo, da jih bomo čim prej lahko integrirali v lastno poslovanje in z njihovo pomočjo znali natančneje oceniti, kateri kupec je zrel in kdaj – to bi nam izredno koristilo. Tesno sodelujemo tudi s podjetjem Chipolo na področju tehnologij BLE in LTE. 

Katere rešitve pa so za podjetje najdonosnejše?

To so rešitve za upravljanje delovnega časa Time&Space, ki bodo prav v kratkem deležne prenove t. i. jesensko-zimske kolekcije. Klasičnim rešitvam za registracijo delovnega časa, potne naloge, obračun plač in kontrolo pristopa smo dodali še napredno planiranje in analitiko, ki vodstvu in kadrovski službi omogoča t. i. 360-stopinjski pogled na delo zaposlenega.  

Bosta analitika in umetna inteligenca v prihodnje del vseh vaših rešitev?

Seveda. Na račun inovativne rabe teh tehnologij smo prišli tudi na Gartnerjev zemljevid, saj nas je omenjeno analitsko podjetje uvrstilo med 20 reprezentativnih ponudnikov rešitev za upravljanje človeških virov (WFM) na svetu. Na to priznanje smo res ponosni, posebej v luči dejstva, da smo bili pohvaljeni za svojo inovativnost. Izkazali smo se na področju geolociranja in to ne le na terenu, temveč predvsem znotraj objektov, kjer tudi brez klasičnih terminalov omogočamo še bolj natančno in avtomatizirano evidenco prisotnosti in dela. Všeč jim je bila tudi naša analitična rešitev, ki npr. že na podlagi različnih vzorcev odsotnosti, tudi bolniških, preventivno ugotavlja znake, da se morebiti posamezni zaposleni »poslavlja« od podjetja. 

V prihodnje torej sploh ne bomo potrebovali kartic in obeskov za vstop v prostore in prijavo na delo?

V bistvu jih ne rabite že danes. Naša inovacija, rešitev DoorCloud že danes omogoča vstope pooblaščenim uporabnikom v posamezne prostore brez bralnika kartic ali čipov. Deluje na kombinaciji tehnologij WiFi in Bluetooth ter naveze s pametnim telefonom, jaz ga ljubkovalno kličem kar Google pod kožo. Če si pravi, se ti vrata odprejo, sicer pa ne. 

Se boste podali še na kakšno drugo področje?

Bomo. Počasi lezemo tudi na področje informacijske podpore projektiranja in upravljanja stavb, BIM. Tehnologije, ki jih obvladujemo, niso uporabne le za projektiranje temveč tudi spremljanje sredstev, ambientalnih podatkov in tudi ljudi. Analitika v navezi z informacijami o lokaciji ljudi in načrti zgradb ima veliko uporabnih scenarijev – npr. na področju varnosti, kdaj in katera gasilna sredstva se sprožijo ob požaru in kako evakuirati osebe v gorečem objektu, kje se nahajajo gasilci v zadimljenih prostorih .... Z našimi rešitvami npr. tudi v velenjskem premogovniku natančneje sledijo rudarjem v rovih za potrebe evakuacije. 

V vašem primeru rek čas je denar torej drži kot pribit.

(Smeh.) Vsekakor. Čas je tako v poslu kot zasebnem življenju najbolj dragocen vir., Starejši, kot si, bolj to opaziš. Časa namreč ne moreš posoditi prijatelju ali ga položiti na banko in zanj dobiti obresti. Vsem ga je bog razdelil pravično v enakih količinah in to, kako upravljamo z ome(n)jeno dobrino, nas lahko krepko loči od povprečja. 

Slovenski poslovni prostor zaznamujejo predvsem mala in srednje velika podjetja, a se zdi, da razmere v svetu krojijo korporacije. Je majhnost države velik minus?

Sam menim, da je ravno obratno. Ker smo majhen igralec, lahko z agilnostjo dosežemo marsikaj, vse dokler smo »pod radarjem«. Podobno so dosegli vzpon slovenski kolesarji, ki jih nihče dolgo časa ni resno jemal. Majhnost daje agilnost, ki je veliki ne morejo doseči. In na to prednost je treba igrati. 

Pred volitvami smo velikokrat slišali, da naj bi Slovenija postala referenčna država v digitalni Evropi. Veliko sem po svetu, a nas tako še nihče ni označil. Kaj delamo narobe?

To je pobožna želja. Indeks DESI, ki je nekakšen kazalnik digitalne zrelosti, kaže, da na tem področju rahlo stagniramo. Gospodarstvo je v boljši kondiciji glede agilnosti in učinkovitosti kot državni aparat. Potrebovali bi hitre zmage in rezultate. S tem bi dvignili indeks DESI in se motivirali za naprej. Del težave je tudi naša samopodoba. Slovenci se pogosto slabo ocenimo, namesto da si damo oceno med 4 in 5, kot vsi ostali, se ocenjujemo med 1 in 2. Moramo stremeti k visokim ciljem in viziji, ki nas bo tudi v ekonomiji pripeljala na oder za zmagovalce – kot naše kolesarje.