
V Leku so v sodelovanju s Špico International na področju
informatizacije proizvodnje dosegli rast storilnosti in
usklajenost z varnostnimi zahtevami matične korporacije
Novartis. Lek namerava v prihodnosti izboljšati sledenje
materialnemu toku v proizvodnih in logističnih procesih tudi
z uvedbo radiofrekvenčne identifikacije.
Podjetje Lek d.d., član skupine Sandoz, generičnega dela
Novartisa, je mednarodna farmacevtska družba in eden od
stebrov družbe Sandoz. Deluje kot globalni razvojni center
za izdelke in tehnologije ter kot proizvodni center za
učinkovine in zdravila. S svojimi izdelki oskrbuje trge
severovzhodne Evrope, jugovzhodne Evrope in trge držav
skupnosti neodvisnih držav. V letu 2004 je dosegel skupno
prodajo v višini 746,5 milijona USD.
Informatizacija proizvodnje

Lek ima že od leta 2001 popolnoma informatizirano
proizvodnjo, ki omogoča sledenje surovinam in materialom od
trenutka, ko jih dobavijo v podjetje, pa do trenutka, ko
zapustijo proizvodnjo. Celoten proces označevanja je
popolnoma avtomatiziran, vsako surovino pa označijo z
nalepko s črtno kodo. Tok materiala se spremlja skozi
celoten transformacijski cikel. Pri tem se surovino spremlja
pri tehtanju, prav tako se natanko zabeleži, kje je bila
določena surovina uporabljena. Nadzor se izvaja med vsemi
proizvodnimi fazami. Če med proizvodnim procesom pride do
skladiščenja ali izskladiščenja, se na tak način beleži tudi
količina uskladiščene surovine. Takšno natančno spremljanje
toka določene surovine je potrebno zaradi varnosti
pacientov. Z oznakami črtne kode namreč omogočajo natančno
sledljivost surovin in transparentnost proizvodnega procesa.
S tem zagotavljajo kakovost izdelkov v celotnem proizvodnem
ciklusu in tudi prispevajo k dvigu delovne storilnosti. Prav
želja po dvigu storilnosti je bila ključnega pomena pri
avtomatizaciji delovnih procesov.
»Lek si ne more privoščiti odstopov pri kakovosti
izdelkov, kar smo učinkovito dosegli s sistemom enter-once,
use many times, « je povedal Robert Ljoljo, vodja proizvodne
informatike v Leku. »Pri tem gre za enkratni vnos podatkov,
ki ga nato uporabljamo v celotnem proizvodnem procesu. Zapis
surovine obstaja v informacijskem sistemu, identifikacija
surovine pa je fizična.«

V Leku v logističnih procesih uporabljajo dva glavna
informacijska sistema: poslovni informacijski sistem SAP R/3
in proizvodni informacijski sistem (Manufacturing execution
system) PAS-X proizvajalca Werum. Pri skladiščenju
uporabljajo SAP, z njim pa je povezana ostala programska
oprema (npr. Coglas), ki podpira mobilno vodenje procesov.
Prehod na radiofrekvenčno identifikacijo (RFID)
V Leku zaključujejo prenovo procesa odpreme, ki bo
vključeval avtomatsko identifikacijo priprave palet. Pri tem
bodo natanko vedeli, kaj je na posamezni paleti in kolikšna
je njena teža. Doslej so ta proces opravljali ročno. Z
uvedbo sledenja s črtno kodo ter avtomatske identifikacije
so tako dosegli zadovoljivo raven. V naslednji fazi
načrtujejo uvedbo novih tehnologij, ki zajema tudi
radiofrekvenčno identifikacijo (RFID). S pomočjo
informacijske tehnologije so dosegli kakovost in
zanesljivost, z novimi tehnologijami pa načrtujejo
maksimalno povečanje storilnosti. Informacijsko tehnologijo
želijo uvesti v procesih, kjer je doslej veljalo, da jih
lahko izvajajo samo ljudje. Mednarodni pravilniki na primer
določajo, da se mora pri določenih postopkih izvajati tako
imenovani dvojni nadzor, razen če nadzora ne izvajajo
računalniki oziroma je izveden s pomočjo računalniške
identifikacije.

Od tehnologije RFID pričakujejo prihranek v celotni
produkcijski verigi. Uvedba RFID je spodbujena tudi z
zahtevami ameriškega trga, na katerega izvaža Lek. Nekateri
distributerji v ZDA namreč od svojih dobaviteljev že
zahtevajo uporabo RFID. Tudi tamkajšnja uprava za prehrano
in zdravila (FDA) v priporočilih podjetjem predlaga uvedbo
te tehnologije za standardizirano sledenje do leta 2007.
Novartis je izrazil namero, da bo tem zahtevam sledil, saj
želi z uporabo brezkontaktne identifikacijske tehnologije
med drugim preprečevati tudi ponarejanje zdravil. V tem
primeru bi morala identifikacija RFID biti tako na škatlici
z zdravili, na kartonu in tudi na paleti. Le tako bi lahko
zagotovili pristnost določene pošiljke, kar pa je seveda
povezano s stroški.
Prilagajanje novim mednarodnim varnostnim standardom
Nove tehnološke zahteve glede prenosnih terminalov so
bile podane s strani Novartisa, ki je v skladu s svojimi
standardi zahteval popolno varnost podatkov. To je pomenilo
prehod na terminale Pocket PC, ki omogočajo nalaganje
certifikatov ter enkripcijo in s tem onemogočajo vdore v
informacijski sistem. Špica je pri tem imela zahtevno vlogo
razviti ustrezno varovanje podatkov, ki ga operacijski
sistem v ročnih terminalih še ni podpiral. Druga tehnološka
zahteva pri izbiri prenosnih čitalnikov je bila zaščita za
delovanje v eksplozivno varnih območjih. Zamenjava opreme je
zaradi zagotavljanja neprekinjene triizmenske proizvodnje
potekala tako, da so vzpostavili vzporedno omrežje, v
katerega so postopno priključevali nove terminale.

V Leku vse izdelke označujejo z lastno črtno kodo. Četudi
imajo dobavitelji svoje oznake, v Leku s pomočjo okoli 50
tiskalnikov črtne kode natisnejo svoje, da se izognejo
težavam s standardizacijo. Opremo za tiskanje črtne kode
imajo na vseh proizvodnih linijah, ki pa ne delujejo vse
hkrati. S tem imajo zagotovljeno redundanco v primeru okvar
na informacijski opremi, do katerih pa prihaja zelo redko.
Za to ima zasluge tudi Špica, ki zagotavlja redno
vzdrževanje in servisiranje opreme.
Upravljanje preskrbovalne verige
Zahteve po zanesljivosti in varnosti procesov ter
povečanje storilnosti so za podjetja, ki želijo biti uspešna
danes, ključnega pomena. Informatika v proizvodnji gre
zaradi tega v vse večjo standardizacijo. Glede na to, da je
Lek član skupine Sandoz in proizvaja izdelke celotne
skupine, je vključen tudi v del njihovih logističnih
procesov. Pri tem je pomembna integracija procesov,
materialni tokovi med Sandozovimi podjetji pa morajo biti na
višji ravni in poenoteni. Tako mora biti označevanje
materialov poenoteno, ne glede na izvor v sami skupini
Sandoz. Na tem področju je rešitev, ki jo uporabljajo v
Leku, povsem skladna z zahtevami skupine.
Izbira ključnih partnerjev
Lek preudarno izbira partnerje. Svoje prihodnje ponudnike
preizkusijo po več kriterijih. Eden od kriterijev je
razmerje med opremo in ceno. Sicer pa se odločajo še na
podlagi dodatnih storitev ponudnika, zmožnosti podpore in
svetovanja ter odzivnosti. V Leku stavijo na dodano vrednost
ponudnika rešitve. Pri izbiri se tako odločajo na podlagi
sposobnosti uvajanja novih tehnologij, strokovnosti pri
odpravljanju težav s programsko opremo in pri predlaganju
ustreznih rešitev. V interesu podjetja je sodelovati s
partnerji, ki so sposobni projekte izpeljati v celoti.

»Lek deluje v globalni diviziji, ki ima zelo visoke
standarde. Vsak partner, ki ga Lek povabi k sodelovanju,
mora tako ustrezati visokim kriterijem, spoštovati
mednarodne standardne in biti dejansko najboljši na svojem
področju,« je povedal Robert Ljoljo. »Špica je poleg
opremljanja Lekovih proizvodnih obratov v Sloveniji
sodelovala tudi pri implementaciji opreme za avtomatsko
identifikacijo v Lekovi tovarni na Poljskem.«
Sodelovanje s Špico International poteka na več
področjih, odvisno od projekta. Pri uvajanju proizvodnega
informacijskega sistema je Špica poskrbela za kakovostno
strojno opremo in implementacijo v proizvodni proces. Pri
projektu izboljšanja varnosti podatkov so uporabili Špicino
znanje in svetovanje pri nameščanju aplikacij.
Izobraževanja odpirajo možnosti nadaljnjega
sodelovanja
V Leku znanje pridobivajo sproti. Trudijo se imeti
kritično maso znanja, ki jim omogoča samostojno obvladovanje
procesov. V primeru spoznavanja tehnologije RFID je Špica
pripravila delavnico, kjer so se lahko seznanili s trendi na
tem področju. S ponujenimi informacijami so bili tako
zadovoljni, da se sedaj nadejajo nadaljnjega sodelovanja
tudi pri uvajanju nove tehnologije.
|