K pogovoru smo povabili devet uporabnikov Špicinih sistemov. Zanimalo nas je, zakaj so se odločili, da bodo v svoje sisteme vgradili opremo za zajem podatkov, kateri kriteriji so bili odločilni pri izbiri opreme in kako ocenjujejo sodelovanje s Špico. Vsi so se prijazno odzvali povabilu, za kar se jim zahvaljujemo.

Andrej Ropas, vodja računalniškega centra, Svilanit:

"Svilanitovi izdelki so dobili črtno kodo, ker so jo najprej potrebovali naši kupci. Ko smo dobili črtno kodo za naše izdelke, je bilo logično, da smo želeli izkoristiti njene možnosti tudi znotraj podjetja. Vedeli smo, da je mogoče z avtomatskim branjem skrajšati čas za evidentiranje zalog in da je mogoče dobiti hiter vpogled v stanje zalog. Ko sem si pri nekaj podjetjih ogledoval, kakšno opremo uporabljajo, sem videl dve rešitvi: navadne terminale in t. i. RF terminale. Navadni terminali mi niso bili všeč zaradi načina prenašanja podatkov in zaradi možnosti, da se pri prenašanju tudi kaj izgubi. Iskali smo ponudnika, ki bi imel tak hardver, ki bi nam ustrezal. Naša glavna zahteva je bila, da se podatki prenašajo po radijskih frekvencah, ne pa da fizično prenašamo podatke iz ene lokacije na drugo, in pa, da lahko delamo z Oraclovimi orodji.

Uporabniki zahtevamo, da prodajalci opreme razumejo naše probleme, da predlagajo tisto, kar nam ustreza, in da tisto, kar predlagajo, tudi dela. Gre za to, da nam ne le prodajo, ampak da za tem tudi stojijo. Kar se tiče ročnih terminalov za branje črtne kode: tisto, kar smo potrebovali, smo dobili. Če je bil kakšen problem, so ga v Špici rešili. Zame je najbolj pomembno, da podjetje, ki dobavi tak sistem, za tem tudi stoji. Če pride do kakšnih težav, je težko poslušati, da mora prodajalec poklicati še tega in tega, da zve, kako problem rešiti. To ne gre."

Andrej Petkovič, vodja projekta, Krka: 

"Nekaj opreme, ročne terminale in čitalce črtne kode, ki jo je dobavila Špica, smo imeli že pred projektom nove tovarne Notol. Poznali smo tako kvalitete kot izkušnje podjetja Špica. Kakovostna podpora je posebej pomembna pri uvajanju sistema. Med uvajanjem tako zahtevnega projekta, kot je oprema nove tovarne zdravil, so problemi normalni. Če sem bolj konkreten: v našem primeru je šlo za branje različnih posebnih znakov, ne samo števil. Številke in črke ponavadi vsi sistemi normalno berejo, ko pa se pojavijo dodatni znaki – pomišljaji, apostrofi... – je potrebno nekaj več nastavitev v sistemu. Posebej je to značilno pri uporabi RF-terminalov, ki so neke vrste računalniki v malem in na katerih tečejo posamezne aplikacije. Glede tega smo bili zelo zadovoljni s tehnično podporo, ki smo jo dobili od Špice. Vedno je bil nekdo, ki je lahko odgovoril na vprašanje, oziroma smo odgovor prejeli v dokaj kratkem času, tako da so bile take težave hitro rešene."

Robert Ljoljo, projektni vodja v oddelku Informatika, Lek: 

"V Leku uporabljamo opremo, ki jo dobavlja Špica, za vodenje procesov v okviru informacijskega sistema za vodenje proizvodnje (MES – Manufacturing execution system). Sistem vodi proizvodnjo farmacevtskih učinkovin (surovin) in farmacevtskih izdelkov (tablet, mazil, injekcij). Špicino opremo uporabljamo pri zajemu podatkov na proizvodnih linijah s čitalci, povezanimi z računalniki ali pa v povezavi z radio-fekvenčnimi terminali. Vsak izdelek oz. objekt (vsebnik, naprava) se v vsaki fazi proizvodnje tudi označi z nalepkami s črtno kodo.

V novih obratih sistem že uporabljamo, v starejših obratih je v uvajanju. Sistem delavce vodi skozi celoten proces proizvodnje in preprečuje napake (100-odstotna avtomatska identifikacija), hkrati nastaja vsa dokumentacija, ki je potrebna za farmacevtsko proizvodnjo. Ves material, ki je v procesu proizvodnje, se označuje z nalepkami s črtno kodo, ki jih tudi dobavlja Špica. V naslednji fazi se ta material prevzema in bere z identifikacijskimi napravami in radiofrekvenčnimi terminali. Farmacevtska proizvodnja je že v načelu zelo uravnavana. Taki sistemi omogočajo proizvodnjo varnih in kakovostnih izdelkov.

Označevanje s črtno kodo in odčitavanje smo pred integriranim načinom proizvodnje uporabljali v skladišču in v posameznih fazah proizvodnje. Celotno proizvodnjo in identifikacijo materialnega pretoka med posameznimi operacijami integriramo sedaj. Poleg uporabe v samih proizvodnih procesih Špicino opremo (tudi programsko) uporabljamo še za označevanje osnovnih sredstev in izvajanje inventure.

Za Špico smo se odločili, ker je naš dolgoletni zanesljiv partner. In predvsem zato, ker dosegajo vse standarde, ki jih zahtevamo v farmacevtski industriji. Oprema, ki jo dobavlja Špica, izpolnjuje vse pogoje: to je oprema, ki deluje v sterilnem okolju, opremo je mogoče ustrezno čistiti, v ponudbi imajo tudi opremo za uporabo v eksplozivnih območjih. Potrebujemo tudi opremo za brezžično delo in RF-terminale, ki podpirajo standarde, ki so zahtevani. Ta oprema je tudi preprosta za uporabo – čitalci so ergonomsko oblikovani. Doslej kakšnih posebnih težav s to opremo ni bilo. Vedno sicer traja nekaj časa, da se uskladi hardver s programsko opremo. Pred uporabo smo seveda rezervirali nekaj časa za izobraževanje vseh, ki zdaj uporabljajo čitalce in terminale. Izobraževanje je potekalo stopenjsko: najprej na predavanjih s testnim sistemom, potem pa praktično na proizvodni liniji, tudi s testnim sistemom."

Tomaž Šmid, organizator informatike, Termo:

"Posebnost poslovanja podjetja Termo je zelo zahtevna logistika. Imamo lahko tudi nekaj deset odprem kamionov na dan, kar pomeni, da gre za ogromno količino izdelkov, ki so si na zunaj vsi zelo podobni – gre za izolacijski material Tervol. Eden od problemov, s katerim smo se ukvarjali pred nekaj leti, je bil, kako ustrezno označiti te izdelke, da bo označevanje ustrezalo dinamiki skladiščnega poslovanja.

Pred približno štirimi leti smo se označevanja izdelkov lotili na celovit način. V prvi fazi smo standardizirali etikete: včasih smo imeli sto in več tipov etiket. Ker veliko večino proizvodnje izvozimo, so bile etikete tudi v različnih jezikih, na etiketah so bili najrazličnejši podatki, v raznovrstnih oblikah. To je bilo treba standardizirati. Odločili smo se, da je treba etikete označiti s črtno kodo, in sicer s simbologijo Code 39, ki je v svetu ena od najbolj uporabljenih črtnih kod v proizvodnji. Code 39 omogoča grafično predstavitev števil in črk. Na ta način lahko označujemo npr. delovni nalog, ki se dela v več izmenah, lahko kodiramo ime, priimek uporabnika. Druga prednost te kode pa je poljubno število znakov, ki jih lahko vključimo v črtno kodo.

Črtno kodo je seveda treba ustrezno odčitavati. Naše skladišče je precej veliko, od ene do druge strani meri skoraj kilometer. Odpremnik izdelka si je pred uvedbo črtne kode moral zapisati izdelke na papir, prehoditi več 100 m in vnesti podatke v računalnik. Podatki so bili vneseni z zakasnitvijo in večkrat napačno, izredno zamudne so bile tudi inventure, zato smo kot edino možno rešitev izbrali brezžično dvosmerno radiofrekvenčno komunikacijo iz skladišča na naše ožičeno omrežje Ethernet. Pregledal sem svetovno ponudbo te opreme in največ referenc je imel Symbol. Ko smo iskali zastopnika za Symbol, smo prišli do Špice. Ker smo proizvodno podjetje, morajo biti čitalci črtne kode robustni, odporni na manjše padce, udarce, temperaturo, na prah. Pri nas so se čitalci dobro obnesli in delujejo brez težav. Zaradi krutih razmer, ki jih mora taka oprema vsak dan prenašati, je tudi važno, da prenosni ročni terminali nimajo zunanje antene, ki bi štrlela stran. Symbolovi terminali so izdelani po pravih "vojaških" zahtevah.

Nenazadnje je pomembno tudi to, da v Sloveniji deluje serviser za Symbolovo opremo. Če na primer želimo zamenjati akumulatorske baterije, je to hitro rešeno – baterije damo na testiranje v Modul center, ki v nekaj dneh uredi zadeve.

Označevanje in evidentiranje naših izdelkov smo na podoben način implementirali še v lastniško povezani tovarni Termika na Hrvaškem. Tudi v tem primeru smo sodelovali s Špico. V načrtu pa imamo tudi posodobitev označevanja izdelkov v povezani tovarni na Slovaškem. V prihodnosti želimo nadgraditi opremo in programe za izvajanje najrazličnejših mobilnih aplikacij v okolju Windows.

France Burgar, specialist za informacijske sisteme, Merkur: 

"Naredili smo primerjavo med tremi podjetji, ki so ponujala to opremo. S terminali, ki jih dobavlja Špica, smo že imeli izkušnje. Ko smo delali primerjave, med samo opremo ni bilo kakšnih posebnih razlik, da bi lahko rekel, da je nekaj prevladovalo. Ko smo se odločali za posodobitev sistema, je bilo pomembno dejstvo, da smo s Špico že imeli dobre izkušnje in da so nam bili ti terminali nekako najbližji. Skladiščniki so bili že navajeni in robustnost samih čitalcev je bila zelo pomembna. Zelo važno je bilo, da Špicini čitalci niso imeli anten. Antene se pri delu v skladišču lahko hitro poškodujejo, enako kot na primer pri mobitelih. Po vseh kriterijih je bilo na koncu vse precej enakovredno. Glede na izkušnje v preteklosti smo se odločili za Špico."

Darko Balon, vodja skladišča v MKZ – skladiščno-transportnem centru: 

"V skladiščnem centru MKZ, ki ima 22.000 kvadratnih metrov površine, imamo 15.000 lokacij v regalnem delu in 16.000 lokacij v poličnem delu. Za vse operacije v skladišču skrbi 70 zaposlenih. V dokumentih na prevzemu imamo od 5.000 do 10.000 pozicij, v dokumentih na odpremi pa imamo od 60.000 do 130.000 pozicij. Za približno 50 naročnikov skladiščimo blago različne vrste: knjige, pijače, različno opremo ...

Za sistem Špice smo se odločili, ker so nam ga priporočili naši partnerji, podjetje APS, ki je sodelovalo pri opremljanju skladišča. Pred odločitvijo glede sistema za prevzem in odpremo blaga smo si ogledali nekaj skladišč v Avstriji in Nemčiji. Pred uvedbo avtomatskega čitanja zalog smo podatke naknadno vnašali v računalnik, zdaj pa vse skupaj poteka precej hitreje. Tudi delo lahko bolje pripravimo in organiziramo, radijski terminali nam omogočajo spremljanje skladiščnikov, tako da lahko vedno vemo, kaj je že narejeno in kje trenutno so."

Bojan Terče, vodja tehnološke informatike, Gorenje: 

"Imeli smo več možnih dobaviteljev. Testirali smo različno opremo in primerjali rezultate testiranja. S to primerjalno analizo se je izkazalo, da je Symbolova oprema, ki jo je ponujala Špica, najbolj primerna po tehničnih performansah, ki so bile odločilne. No, ena plat so bile tehnične performanse, druga pa kriteriji, ki smo si jih sami postavili in do katerih smo prišli s testiranjem. Opremo smo najprej testirali v našem oddelku, potem pa smo jo predali še logistiki, da so lahko v skladišču preizkusili, kako se obnaša. In tudi oni so povedali svoje mnenje. Naredili smo tabelo s posameznimi kriteriji in na koncu se je izkazalo, da je Symbolova oprema dobila največ plusov. Ko smo vse sešteli, se niti ni bilo težko odločiti."