Razporejanje skrajšanega delovnega časa v praksi

Ker sta narava in dinamika dela pri delodajalcih različni, je eno izmed ključnih vprašanj, kako lahko delodajalec delavcem skrajšan delovni čas (SDČ) razporedi? Obstaja več možnosti:

1. Delavec lahko 20 ur/teden oddela v dveh dneh po 8 ur in en dan po 4 ure. Ni nujno, da dela vsak dan po 4 ure.
   
2. Sprva je veljalo, da delavec v posameznem tednu ne sme narediti več ur, kot mu jih je odrejeno z odredbo (npr. 20). Socialni partnerji so to stališče spremenili in spisali usklajeno strokovno stališče, po katerem je lahko tedenski obseg dela s SDČ izjemoma razporejen tudi neenakomerno. Tedenski obseg delovnega časa se tako izravna na mesečni ravni, kar je za delodajalca bolj fleksibilno. Odredi pa se lahko le tistim delavcem, katerim zaradi narave delovnega mesta oz. vrste dela ni mogoče razporediti skrajšanega delovnega časa v enakomernem tedenskem obsegu.
   
   To pomeni, da delavec lahko dela 2 tedna po 40 ur, druga dva pa je doma. V povprečju enega meseca bo na teden delal 20 ur, kolikor mu je odrejeno z odredbo.
3. Ker sta ukrepa SDČ in čakanja na delo združljiva, lahko delavec v istem mesecu dva tedna dela s SDČ, druga dva tedna pa čaka na delo.
   
4. Spremembe ur dela s skrajšanim delovnim časom znotraj meseca so možne. Delavec lahko dela v istem mesecu dva tedna 20 ur/teden in dva tedna 30 ur/teden. Menjava števila ur med tednom pa ni mogoča.
   

V zakonodajnem procesu je Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val Covid-19, ki bo ukrep čakanja na delo podaljšal še do 31.7. Vlada pa bo dobila pooblastilo, da lahko s sklepom ukrep podaljša še dvakrat po en mesec, to je najdlje do 30. 9. 2020.