Ta “Remote work” je očitno postal nova realnost. Hoteli ali ne, smo se ji bili prisiljeni hitro prilagoditi.

V tem kontekstu se bom najprej dotaknil treh področij:

• Ladja priložnosti
• Brezstična Ekonomija
• Digitalna Plaforma

 Nato bom opisal dva praktična primera uspešne digitalne transformacije:

• Inteligentna lesena vrata
• Metamorfoza Špice

Na koncu bomo pa vse skupaj zaokrožili s pogumno pobudo:

Zelena Slovenija - Digitalna dolina na sončni strani Europe

V videu "Dovolite času, da dela v vašo korist" na kratko pojasnim, kako nasloviti izzzive Brezstične ekonomije". Video je bil posnet na konferenci, ki jo je organizirala GZS -  GODIGITAL 2020

Ladja Priložnosti

Očitno smo trenutno na vrhu drugega vala epidemije, ki je precej višji od prvega. Direktorji podjetij smo pod velikim pritiskom: Kako stabilizirat plovbo skozi vihar in vgradit odpornost ekipi ter obrnit ladjo novim priložnostim naproti. Seveda je tukaj odločnost zelo pomembna, a brez podatkov iz radarja. ki opazuje dovolj daleč naprej, in močnega motorja, ki obrne smer ladje, ne bo uspešne preobrazbe.  Še tako močna umetna inteligenca ne bo koristila, če ne bomo zajemali podatkov dovolj daleč spredaj in jih po hitrih poteh posredovali v center odločanja. Hitreje kot pluje naša ladja in težja kot je, bolj daleč naprej moramo usmeriti svoj radar.

Odločitve in zahteve po spremembi smeri pa moramo dovolj hitro posredovali nazaj na aktivacijski rob k motorjem, ki morajo ladjo obrnit stran od čeri, proti novim priložnostim. Temu področju na robu, kjer se podatki zajemajo pri izvoru in kamor se vrača zahteva po reakciji, Gartner sedaj pravi “Smart Edge”- Pametni rob. Pogosto se namreč inicialno procesiranje podatkov, ki omogoča hiter odziv v realnem času, do neke mere izvede že na samem robu in se nato že predelana informacija posreduje v nadaljno obdelavo v oblačno zaledje.

 Brezstična Ekonomija

Če smo v prejšnjih kriznih valovih morali budno motriti zahod, od koder so se privalili viharji, je to pot zelo smotrno opazovati daljni vzhod in čimveč dobrih praks pobrati od tamkaj, saj jih je zadel val nekaj mesecev pred nami in tudi podoben val, SARS po imenu, že leta prej, kar je dodobra utrdilo njihovo odpornost. Izkazalo se je, da preventiva kot je: Remote work, Delo od Doma, Distanca in Izogibanje dotikanja skupnih točk (recimo kljuke na vratih) v sebi nosijo rdečo nit Brezstičnosti. Tako smo to novo realnost poimenovali kar Brezstična Ekonomija – “NonTouchEconomy”. Najbolj priročna tehnološka rešitev se bo, kot kaže, spet našla v mobilnem telefonu. Tako kot telefon danes nosi v sebi našo denarnico, ključe, audio knjige, slike, in razne identifikacijske kartice, bo zanesljivo nadomestil tudi točke, ki se jih drug za drugim dotikamo, kot so recimo kljuke na vratih ali tipkovnice na dvigalih. Prihaja namreč obdobje, ko nas bo s telefonom v žepu prostor razpoznal in tudi zaznal naše geste. V želji, da vstopimo v določen prostor, se nam bodo avtomatsko odprla vrata, če bomo imeli seveda avtorizacijo za vstop.

Digitalna Platforma

Poleg zdravstvenih izzivov pa že dlje časa bijemo bitko na področju digitalnih platform, kjer je Amerika evidentno v veliki prednosti pred Europo, le ta izgublja to tekmo tudi proti Aziji. V želji, da tudi na evropskih tleh zraste kakšna uspešna digitalna plaforma, so v Bruslju celo razpisali nagrado po imenu “Evropski Unicorn leta”. Ali imamo Slovenci kakšno prednost, ki jo lahko izkoristimo v teh viharnih časih in se prebijemo v vodilno skupino ali celo izpeljemo kak pobeg, če se izrazim bolj v “kolesarskem žargonu.”

Če se kaj pozitivnega lahko naučimo od COVID krize, je to virozno širjenje. Namreč to ne deluje linearno,    temveč    expotencialno. Ljudje tipično razmišljamo linearno, zato nam je expotencialno širjenje včasih nepredstavljivo. Vendar je za uspeh digitalnih plaform zavedanje expotencialnega širjenja, ki ga omogoča internetni networking, zelo ključno. Najlepše to ponazorimo z listom papirja, ki ga pregibamo.

Poskušajte si v mislih odgovorit na tole nalogo: List papirja prepoznemo enkrat, nato dvakrat, nato trikrat in tako naprej…Če bi imeli dovolj velik papir, da bi ga prepognili 51x - Kaj menite, kako debel bi bil tako zložen papir? Kot telefonski imenik, ali kot tale pult ob meni?

No, naj vam zaupam: debelina tako zloženega papirja bi segala do sonca in če bi ga še enkrat prepognili, do sonca in nazaj do zemlje 😉  

Presenečeni? Poguglajte in vzemite kalkulator v roke in se sami prepričajte.

OK, pa se spustimo sedaj od akademskega razglabljanja na dva praktična primera. Eden je uporaben za slovenske razmere, saj gradi na znanem geslu “Les je lep”. Drugega pa trenutno živimo Špičaki. Ko potujemo čez posamezne faze metamorfoze prehoda v CLOUD, smo se odločili, da te izkušnje delimo z vami, in vam s tem morda privarčujemo kakšno nepotrebno stranpot oziroma vam omogočimo hitrejše napredovanje proti visoko postavljenim ciljem.

Inteligentna lesena vrata

Iz Bruslja prihaja zadnje čase podčrtano sporočilo glede projektov, ki jih bodo podprli v prihodnje: Zeleno, Digitalno, Krožno. Slovenija je ena najbolj gozdnatih zelenih pokrajin v Europi in les je naravno bogastvo, ki mu velja vgraditi več dodane vrednosti, saj trenutno precej izvoza naredimo v obliki surovih razžaganih plohov. Imamo pa podjetja, ki so sposobna izdelovati vrata zgornjega kakovostnega razreda, le da jim velja vgraditi še dodatno inteligenco. Gre za elektronske ključavnice, ki se jih lahko odpira z mobilnim telefonom, ali pa senzor odprtosti, ki javlja status v centralni nadzorni sistem, pa elektronski zvonec z domofonom, kamero, in avtomatsko odpiralo, ki omogoča, da se vrata odpirajo lahko brez dotikanja skupnih točk in tako podpremo brezstične trende, ki sem jih opisoval pred tem. S tem bi našim izdelkom iz lesa dodali visoko dodano vrednost, vzdignili produktivnost in konkurenčnost in posledično vplivali na blaginjo vseh deležnikov: delavcev, družbe, lastnikov in ponovnega reinvestiranja v stroje. Nekaterim svetovno uspešnim izdelovalcem to lepo uspeva. Eden takih je naša Adria Mobil, ki ima avtodome v veliki meri opremljene z leseno notranjo opremo kajti, “Les je lep”. Sedaj v brezstični ekonomiji se avtodomi odlično prodajajo, saj imate tako svojo malo inteligentno hotelsko sobo na kolesih samo za sebe in za svojo družino.

Vrata pa niso samo produkt, temveč tudi ključna vstopna točka v prostor. Tudi prostori se virtualizirajo. Popularna orodja, ki temu strežejo, so BIM Building Information Modelig in to nas pripelje v nov ocean priložnosti, ne samo za projektiranje, za kar se trenutno BIM v veliki meri uporablja, temveč za upravljanje v okviru celotnega življenskega cikla posameznih zgradb in prostorov. Umetna inteligenca lahko tukaj na Pametnem robu “Smart Edge” pridobi ogromno uporabnih podatkov. Če primerjate Google, ki opazuje in sledi vaš vstop v virtualne WEB prostore, je to zelo primerljivo z vstopanjem skozi vrata in premikanjem skoz realne prostore preslikane v digitalne dvojčke.

Metamorfoza Špice – K5

Živimo v obdobju, ko je okoli nas ogromno priložnosti, le izstopiti je potrebno iz okvirov, “se strgati iz ketne” ter usmeriti svoj radar dovolj daleč v prihodnost, da se lahko racionalno odzovemo. Špičaki smo v okviru trendov v preteklosti visoko zavihali rokave in naše ključne informacijske rešitve za evidenco delovnega časa in inventuro prestavili v mobilno in oblačno infrastrukturo. Vse to nam v teh časih “Brezstične Ekonomije” odlično služi:

• Kupcem smo v likvidnostno težkih časih omogočili, da se izognejo investiciji v strojno in programsko opremo tako, da našo storitev plačujejo v obliki mesečne naročnine.
• Nam Špičakom pa zelo ustreza, da celoten proces pri manjših in srednjih podjetjih speljemo popolnoma brezstično. Kupca vodimo na daljavo. Preko 14 dnevne brezplačne testne uporabe mu nudimo pomoč pri onboardingu in implementaciji, do rekurzivne naročnine in nato vzdrževanja visokega nivoja zadovoljstva kupca daleč v prihodnost.

Naj vam zaupam formulo, kako smo to veliko spremembo izvedli in kako jo živimo, saj smo še vedno sredi spreminjanja:

Formulo smo poimenovali K5 po eni največjih špic v Himalaji: Kadri, Ključni procesi, Kupci, Ključni Kazalniki, Kultura

K kot Kadri

Zrekrutirali in zagnali smo popolnoma novo ekipo mlajših sodelavcev “specialcev”, ki smo jo poimenovali KSC Kontaktno Svetovalni Center. Sedaj ta ekipa hitro raste, saj ocenjujemo, da smo z našim igranjem v pesku že predolgo čakali. Namreč že leta 2002 smo štartali našo prvo rešitev za evidenco ur po projektih www.myhours.com v oblaku, vendar smo jo imeli ves ta čas na voljo kot brezplačno storitev kot neke vrste peskovnik, v katerem smo se igrali s frnikulami nevedoč, da v rokah držimo bisere.

Drugi K - Ključni Procesi

Vpeljali smo popolnoma nove procese, zasnovane na agilnem pristopu. Pomeni, da so odzivni časi zelo kratki, da nove funkcionalnosti prihajajo v nižjih valovih in se kupci nadgradnje niti ne zavedajo. S pivotiranjem se torej lahko hitro prilagajamo novo nastalim situacjam, kot je bilo recimo podaljšanje brezplačne uporabe za časa COVID pandemije (Digitalna Solidarnost). Predvsem pa, kot sem omenil, celoten proces od začetka do konca opravimo na daljavo.

Tretji K - Kupci

Naši prodajalci v okviru klasične prodajne ekipe imajo svoj radar obrnjen proti največjim kupcem v Adriatic regiji. Specialci v KSC ekipi in njihovi procesi pa so usmerjeni najprvo v manjša in srednja podjetja, saj so na tem delu trga zahteve kupcev manj specifične ter zaradi cenovne občutljivosti pogosto kupec kar sam izpelje velik del, če ne kar celoten nakupni proces. Seveda mora storitev nuditi dovolj enostaven in intuitiven ter uporabniško prijazen vmesnik. No in tukaj nam je očitno uspelo. Opažamo namreč, da se sedaj po teh prvih zgodnjih uporabnikih opogumljajo že tudi vedno večja podjetja predvsem na zahodu, kjer jim je ta pristop že precej bolj domač.

Četrti K - Ključni Kazalniki uspeha

Večja sprememba, ki jo naš projekt Go2Cloud prinaša, je tudi DataDriven organizacija. V našo storitev smo namreč vgradili nastavke, ki bodo omogočali, da zbrane podatke z umetno inteligenco pretvorimo v informacije in s povratno zanko vplivamo tako na uporabniško izkušnjo kot na našo smer trženja. Bolje razpoznavamo razloge, zakaj nas kupci sploh izberejo, kje smo dobri ter kje obstaja potencial, da postanemo odlični.

Zadnji peti K - Kultura

Kultura v ekipi specialcev je nekoliko drugačna - bolj agilna od klasičnih Špičakov in naloga vodstva je, da s to dobro prakso preplaknemo celotno Špico. Je pa to dolgoročen proces, za katerim mora stati ključni deležnik. Le-ta ima dolgoročno vizijo in je pogosto ustanovitelj in glavni lastnik; tukaj seveda govorim o sebi, saj, kot vidite, sem prevzel glavno sponzorsko nalogo in svoj motor pognal na obrate, da celotno ladjo uspešno obrnemo v smer proti novim priložnostim.

Predlagam, da sami preizkusite zgoraj zapisano in vstopite v 14 dnevni brezplačni preizkus naše storitve na www.allhours.si ali pokličete naš KSC kontaktno Svetovalni Center +386 1 568 08 16 oziroma jim pošljete email sales@allhours.com in z veseljem vas popeljemo skozi demo predstavitev. 

Naj zaokrožim to svoje predavanje z apelom:

Zelena Slovenija - digitalna dolina na sončni strani Europe

Slovenija ima nekaj pomembnih konkurenčnih prednosti, ki jo uvršča med najbolj primerna področja za vzpostavitev nove - ne silicijeve, temveč zelene digitalne doline na sončni strani Europe.

Katere so te prednosti:

• Majhnost omogoča hitro prilagoditev novo nastalim spremembam. Agilne lastnosti so tipično pripisane majhnim igralcem.
• Geografska lega na prelomnici med vzhodom in zahodom
• Stalne spremembe, ki smo jim bili priča na tem delu sveta, so utrdile našo odpornost in tako lahko kljubujemo še tako močnim kriznim valovom.

Kdo pa bo, če ne mi; kdaj pa bomo, če ne zdaj?